Svetovni voditelji obljubljajo ukrepanje glede krčenja gozdov

Svetovni voditelji obljubljajo ukrepanje glede krčenja gozdov

Po drastičnih pozivih k sprejetju nujnih podnebnih ukrepov bodo na podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu danes voditelji okoli 100 držav podpisali pobudo, v skladu s katero naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot sto držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu, vključno z amazonskim pragozdom, je sporočila britanska vlada kot gostiteljica COP26. Med njimi so ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov, ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.

Britanski premier Boris Johnson bo po napovedih z Downing Streeta dogovor o končanju izsekavanja gozdov danes v Glasgowu označil kot ključnega za doseganje osrednjega podnebnega cilja zamejitve zvišanja temperature v svetu na 1,5 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Gozdovi podpirajo skupnosti, življenjska okolja in dobavo hrane ter črpajo ogljik, ki ga spuščamo v ozračje. So bistveni za naše golo preživetje (…) Z današnjimi zavezami, kot jih doslej še ni bilo, bomo dobili priložnost, da končamo dolgo zgodovino človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postanemo njen skrbnik,” naj bi še povedal.

Okoljevarstveniki sicer z zavezo niso zadovoljni, saj ciljno leto 2030 po navedbah Greenpeacea prižiga zeleno luč za še eno desetletje krčenja gozdov, medtem ko bi bilo treba “pljuča” planeta zaščititi takoj zdaj. Kot je poudarila vodja Greenpeacea v Braziliji, tamkajšnji prvobitni prebivalci upravičeno zahtevajo, da se do leta 2025 zaščiti 80 odstotkov amazonskega gozda.

Kot ob tem dodaja AFP, so voditelji zelo podobno zavezo – o prepolovitvi izsekavanja gozdov do leta 2020 in končanju do leta 2030 – sprejeli že na podnebnem vrhu v New Yorku leta 2014, a se to početje v minulih letih ni prav nič zmanjšalo, še posebej ne v Amazoniji, za kar je glavni krivec aktualni brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Ljudje smo doslej posekali polovico vseh gozdov.

Najbolj brano

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content