Načrtovana nadgradnja daljnovoda po pojasnilih s spletne strani sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles obsega prenovo obstoječega 110 kV prostozračnega daljnovoda, ki poteka od razdelilne transformatorske postaje (RTP) Divača do RTP Koper, v dolžini okoli 30 kilometrov. Namen je nadgradnja obstoječega enosistemskega v dvosistemski daljnovod zaradi ugotovljene potrebe po povečanju njegove zmogljivosti.
Na obalnem področju obratovalne razmere v določenih stanjih ob havarijah po navedbah Elesa ne omogočajo več zanesljivega obratovanja omrežja, še posebej ob pričakovanem povečanju odjema električne energije v prihodnjih letih na območju.
Povečana poraba bo tudi posledica prihodnjega razvoja Luke Koper. V pristanišču bodo morali na primer na podlagi direktive EU glede vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva do 2025 ladje na privezu priklopiti na električno energijo, zaradi česar se bo poraba elektrike oz. odjemna moč Luke občutno povečala.
Ker distribucijsko omrežje ne bo sposobno zagotoviti primernega omrežja za napajanje predvidenega odjema, Luka Koper načrtuje tudi izgradnjo nove RTP 110/20 kV s priključitvijo na 110 kV prenosno omrežje.
Za zagotavljanje normalne oskrbe z elektriko obalnega območja bo po pojasnilih Elesa bistvenega pomena tudi izgradnja nove RTP 110/20 kV Izola. Za njeno vključitev v elektroenergetsko omrežje Slovenije bo treba zgraditi nov povezovalni kablovod 110 kV Koper-Izola, pozneje pa še kablovod 110 kV Izola-Lucija. Na območju Hrpelj je v 2025 medtem predvidena izgradnja RTP 110/20 kV, za potrebe napajana drugega tira Koper-Divača pa še vključitev energetsko napajalne postaje Črni Kal.
Polje vetrnic pri Dolenji vasi na Krasu medtem načrtujeta družbi AAE Gamit in AAE Ventur. Za njima stoji družba Alpen-Adria Energie (AAE) z avstrijske Koroške, ki že dve desetletji upravlja z vetrnico v Dolenji vasi, eno od zgolj dveh večjih vetrnic v Sloveniji.
Projekt po pojasnilih okoljskega ministrstva zdaj predvideva postavitev 11 vetrnih elektrarn, vsaka med njimi naj bi imela predvidoma do šest megavatov moči. Poleg stojišč vetrnih elektrarn projekt predvideva tudi dostopne poti in ureditev kablovodov. Stolp posamezne vetrnice bi bila visoka med 100 in 150 metri, z elisami s premerom med 115 in 180 metri. Polje bo umeščeno na območje divaške občine.
Krajani Dolenje vasi so bili do projekta do zdaj nenaklonjeni oziroma so imeli glede njega številne pomisleke. To sta pokazali tudi dve javni razpravi o načrtovanem projektu ob koncu 2021 in v začetku 2022.
Tudi Občina Divača je, kot so spomnili na Primorskih novicah, leta 2004 sklenila, da nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn na svojem ozemlju, proti so se izrekli tudi ljudje na referendumu. Pred približno letom dni je občina zavrnila tudi konkretni projekt pri Dolenji vasi.
