Kot kaže, bo avtomobilskemu gigantu Magna po vseh sporih in napetostih s kmeti, domačini in nevladnimi organizacijami vendarle uspelo pridobiti dovoljenja za gradnjo tovarne v Hočah. A za to je bil potreben kar največji angažma vlade, ki je za ta primer sprejela celo poseben zakon, ki je omogočil razlastitev lastnikov kmetijskih zemljišč. Poleg tega se je ministrstvo za gospodarstvo vključilo v pogajanja z okoljevarstvenimi organizacijami, da so se te po številnih pritiskih in obljubah odpovedale z zakonom določeni pravici do pritožbe. Naj javnost pozna načrte ali raje ne? Krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti, vodja projektov pri Inštitutu za politike prostora, izpostavi problematičnost tako imenovanega lex Magna. "Probleme pri umeščanju v prostor v primeru Magne je možno povezati z več okoliščinami, med drugimi tudi s tem, da se je primer izključilo iz predpisanega postopka umeščanja v prostor in da se je pomanjkljivo informiralo javnosti o načrtovanem posegu. S tem, ko je vlada sklenila poseg umestiti v prostor s posebnim zakonom, drugače kot to velja za druge posege in kot to določa zakon o prostorskem načrtovanju, in s tem, ko javnosti ni celovito in pravočasno seznanila s svojimi in investitorjevimi namerami, je ustvarila unikatne, zelo nepredvidljive okoliščine za načrtovanje in sprožila različna ugibanja o namenih takega ukrepanja." "Novi zakon ne sme diskriminirati med domačimi in tujimi investitorji" O izključevanju javnosti veliko pove tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki v svojem letnem poročilu zapiše: "Varuh že leta ugotavlja, da se sistemske spremembe oziroma posegi v predpise s področja okolja in prostora izvajajo pogosto brez sodelovanja javnosti ali z njenim omejenim sodelovanjem." Odzive ministrstva za okolje na pobude varuha pa navede kot neustrezne. Nov primer izključevanja javnosti je sedanje spreminjanje zakona o varstvu okolja, krovnega predpisa na tem področju. Ministrstvo je javno razpravo razpisalo v času minimalno