Od tu dalje zmorem sam!” To je napis pri vhodu v Osnovno šolo Prežihovega Voranca v središču Ljubljane, s katerim strokovni kader šole staršem poskuša na mehak način sporočiti, da je šola delovno okolje in obveznost učenca in da otroci zmorejo tudi brez staršev do šolske klopi. A ker je to zgolj prijazni namig, mnogo staršev tega enostavno ne sprejme. Ko starši prinesejo torbo v razred “Tudi pri nas imamo primere, ko starši dnevno prinašajo svojemu otroku, ki obiskuje že 6. razred, torbo v razred, do šolske klopi. Povezava med šolo in družino je vselej bila, a v zadnjem obdobju so starši prekoračili vse meje. Imamo že drugo generacijo otrok, ki je permisivno vzgojena in ki jim starši s svojim vedenjem sporočajo, da so manj močni kot v resnici so. S čimer jim seveda delajo škodo,” je jasen ravnatelj omenjene šole Marjan Gorup. Pa to ni edini primer, ki kaže, da je šola postala tudi projekt staršev. Delati domače naloge z otrokom ali celo namesto njega, utrjevati znanje skupaj z njimi pred testom, zbirati gradivo in na koncu celo izdelati seminarsko nalogo namesto otroka. Vse to so značilnosti vse večjega števila sodobnih staršev, ki prevzemajo naloge, ki bi jih dejansko morali opraviti njihovi otroci. Perfekcionizem in ambicioznost “Če starši otroku pomagajo izdelati kakšno predstavitveno, raziskovalno nalogo, učitelj ne dobi realne predstave o otrokovem znanju, saj je dejansko ocenjen starš in ne otrok, kar vsekakor za razvoj otroka ni dobro. Drugi problem so domače naloge, ki se jih ne ocenjuje, zato veliko otrok naloge sploh ne naredi. Z vzgojnega vidika to, da ukrepa za neopravljeno domačo nalogo ni, vsekakor ni dobro, saj z njo otrok utrjuje snov,” poudarja ravnatelj, ki se ne strinja, da so slovenski šolarji preobremenjeni. “Če že, so nekateri otroci preobremenjeni zaradi perfekcionizma in ambicioznosti svojih staršev – ali samo ambicioznosti, ne zaradi šole. Šola nalaga otrokom naloge, ki jih zmore vsak povprečno inteligenten človek. Ravnatelj je tudi prepriča
