Slovenija s tožbo spodbija delegirani akt, ki je začel veljati sredi leta 2017 in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Konkretno Slovenija spodbija uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov oziroma uredbe 1308/2013, ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.

Tretji odstavek 100. člena določa: “Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.”

Slovenija meni, da je izjema nezakonita, zavajajoča za potrošnike in da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Trdi tudi, da bi bilo treba to vprašanje rešiti ob pristopu članice k uniji, kar potrjuje tudi praksa, saj je primer terana edini, ko je komisija izjemo dodelila šele štiri leta po vstopu nove članice v unijo.

Po soočenju stališč Slovenije ter Evropske komisije in Hrvaške decembra lani je bilo neuradno mogoče slišati, da je izid zelo nehvaležno napovedovati. Sodnica poročevalka, Latvijka Inga Reine, je še zlasti komisijo temeljito izprašala o postopkovnih vidikih, predvsem o retroaktivnosti ukrepa. Vprašanja so se med drugim nanašala tudi na slovenski argument, da gre za zavajanje potrošnikov.

Komisija trdi, da se Slovenija glede na to, da je v preteklosti spreminjala ime zadevnega vina, ne more sklicevati na kakršno koli zavajanje potrošnikov. V sklepnem nagovoru je zatrdila, da je njena rešitev uravnotežena, kar potrjuje dejstvo, da se obe strani še vedno pritožujeta, ter se obregnila ob vztrajanje pri popolnoma formalistični interpretaciji prava unije.

V primeru, da Slovenija to tožbo dobi, lahko gre po neuradnih informacijah v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU. Sicer pa je po sodbi Splošnega sodišča EU mogoča pritožba na Sodišče EU.