Kot so v Fokusnem komentarju zapisali na GZS, je bila odločitev o uvedbi carin na skupino evropskih izdelkov – skupno gre za 7,5 milijarde evrov blaga – delno pričakovana posledica razsodbe Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki je ocenila, da je bil Airbus s strani evropskih držav neupravičeno subvencioniran, kar naj bi izkrivljalo konkurenco na področju proizvodnje letal.

“Pri tem preseneča hitrost uvedenih ukrepov. Sklepati je mogoče, da je ameriška administracija najverjetneje predvidevala, da bo odločitev WTO zanjo ugodna,” so navedli. Uvedba trgovinskih protiukrepov po razsodbi je pravno sicer dopustna oziroma upravičena. Zelo verjetno pa bo WTO podobno razsodila tudi v primeru nedovoljene pomoči Boeingu, kar bi po drugi strani pomenilo pravno podlago za morebitno uvedbo evropskih carin, so dodali.

ZDA so za EU sicer najpomembnejši trgovinski partner, saj EU v ZDA izvozi petino celotnega izvoza. EU je lani v ZDA izvozila za 406 milijard evrov blaga, zato uvedba 25-odstotnih carin na manj kot dva odstotka celotnega izvoza ne pomeni “sistemskega pretresa”, so poudarili na GZS.

“Krepitev ameriškega gospodarstva po letu 2009 je prispevala k podvojitvi izvoza EU v ZDA. Ta je namreč zrasel z 204 milijard evrov v letu 2009 na 406 milijard evrov v letu 2018. To nesorazmerje pomeni, da ameriška podjetja niso bila povsem konkurenčna na področju industrijskih izdelkov, kar je vodilo do povečanega uvoza blaga, tudi iz EU. Te trende želi aktualna ameriška administracija zajeziti,” so ocenili.

Zaradi carin bodo po navedbah zbornice najbolj prizadete večje evropske države, ki izvažajo v ZDA: Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Španija. Carine pri določenih proizvodih veljajo za vse evropske države, pri določenih proizvodih pa so uvedene le za posamezne. Tako bi na primer izvoz svežega sira in oliv ter zamrznjenega svinjskega mesa iz Slovenije postal celo privlačnejši, ker bo izvoz teh izdelkov iz Nemčije, Španije in Združenega kraljestva predmet ameriških carin, iz Slovenije pa ne.

Slovenska podjetja so lani v ZDA izvozila za 569,3 milijona evrov blaga. Od tega je bilo mlečnih izdelkov in jajc za 195.000 evrov, mesa in mesnih izdelkov pa niso izvažala.

“Večji izziv pri uvedbi teh carin je njihov vpliv na razpoloženje v evropskem gospodarstvu in na investicijske odločitve podjetij na evropskih tleh. Pričakovati je, da se bodo slednje še nekoliko bolj ohladile oziroma jih niti rekordne nizke obrestne mere ne bodo prebudile,” so ob tem opozorili analitiki zbornice.

Po njihovem mnenju v kratkem ni pričakovati, da bi ameriška stran dodatno povečala carine na druge vrste evropskega blaga. Slovenija je sicer pri izvozu v ZDA najbolj izpostavljena pri uvedbi carin pri proizvodih iz kovinske industrije. V povezavi z lastništvom največje železarske skupine, ki je v rokah ruskih investitorjev, bi ta sektor lahko postal potencialna tarča, v kolikor bi se carinska vojna razplamtela, so še ocenili na GZS.