Ameriški kongres nadaljuje zasedanje: “Nasilje nikoli ne zmaga, svoboda zmaga”

Ameriški kongres nadaljuje zasedanje: “Nasilje nikoli ne zmaga, svoboda zmaga”

Ameriški kongres je nekaj ur po nasilnem vdoru podpornikov predsednika ZDA Donalda Trumpa obnovil skupno zasedanje obeh domov za formalno potrditev izida predsedniških volitev 3. novembra, ki mu predseduje podpredsednik ZDA Mike Pence. Ta je na otvoritvi senatnega dela zasedanja nasilnežem sporočil, da niso zmagali in niso dosegli ničesar.

“Tistim, ki ste danes uničevali prestolnico: Niste zmagali, nasilje nikoli ne zmaga, svoboda zmaga,” je bil jasen Pence.

Vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell, je dejal, da jih ne bo nič odvrnilo od potrditve izida volitev in dodal, da so protestniki skušali ovirati demokracijo, ampak niso uspeli.

Vodja demokratske manjšine Chuck Schumer pa je dejal, da Trump nosi velik del odgovornosti za vdor drhali. 6. januar 2020 je označil za madež na ameriški demokraciji, ki ji bo v večno sramoto.

Glede na uvodne nagovore senatorjev so Trumpovi podporniki z nasiljem dosegli nasprotni učinek. Več republikancev, ki so nameravali vložiti ugovor na zmago demokrata Josepha Bidna, je sporočilo, da zaradi nasilja sedaj ugovora ne bo. Začelo se je po abecedi z Arizono in možno je, da bo kakšen ugovor kasneje pri kateri drugi državi.

Republikanec Mike Lee iz Utaha je kolege in javnost ponovno spomnil, da kongres nima nobenih drugih pooblastil kot pa to, da odpre kuverto z izidom volitev elektorjev 14. decembra in razglasi zmagovalca Josepha Bidna.

Kmalu za senatom je svoj del postopka začel še predstavniški dom. Ni jasno, koliko časa bo zasedanje trajalo. Postopek bo končan, ko bo konec razprave in morebitnih ugovorov in glasovanj za zavrnitev ugovorov, nakar bo Pence pred obema domovoma skupaj razglasil volilno zmago Bidna.

Nasilje obsojajo vsi, mnogi ga pripisujejo tudi Trumpu, ki je podžgal svoje podpornike k pohodu na kongres. Ob vdoru v kongres je umrla ženska, ki jo je ustrelil policist.

Nekdanji Trumpov obrambni minister James Mattis je v odzivu na dogajanje sporočil, da je predsednik zlorabil položaj za uničenje zaupanja v ameriške volitve in zastrupitev spoštovanja do sodržavljanov.

“Naša ustava in republika bosta šla čez ta madež in spet bomo stopili skupaj v nikoli dokončanem prizadevanju za bolj popolno zvezo. Trump pa bo zasluženo ostal brez države,” je sklenil upokojeni general.

Napad na kongres je ostro obsodilo vodstvo republikanske stranke. Njen nacionalni odbor je sporočil, da to ni izraz domoljubja, ampak terorizma. “Zloraba zastave za neosnovane teorije zarote je sramota in vsakemu dostojnemu Američanu bi moralo biti zaradi tega slabo,” je sporočil komunikacijski direktor odbora Michael Ahrens.

Nekdanji predsednik Bill Clinton je dejal, da je napad na kongres posledica štirih let zastrupljanja politike, povzročil pa ga je Trump skupaj s številnimi podporniki v kongresu. Nekdanji predsednik Barack Obama je dejal, a gre za sramoto, nasilje pa pripisal predsedniku, ki “laže o izidu volitev” in pozval kongres, naj opravi svojo nedolžnost ter potrdi Bidnovo zmago.

Demokratska kongresnica Ilhan Omar iz Minnesote je sporočila, da pripravlja točke ustavne obtožbe predsednika Turmpa zaradi vzpodbujanja nasilja. “Enostavno ga ne moremo več pustiti na položaju. Gre za ohranitev naše republike,” je tvitnila. Podprla jo je kolegica Alexandria Ocasio Cortez in drugi demokratski kongresniki.

K odstranitvi Trumpa je pozval tudi republikanski guverner Vermonta Phil Scott. “Predsednik napada tkivo naše demokracije in načela naše republike. Preveč je preveč. Trump mora odstopiti, ali pa ga je treba odstraniti s položaja,” je tvitnil republikanec.

Trumpu je uspelo razjeziti tudi korporacije. Predsednik nacionalnega združenja predelovalne industrije Jay Timmons je v imenu 14.000 podjetij, ki jih zastopa, med njimi Exxon Mobila, podpredsednika Penca pozval, naj zaradi ohranitve demokracije razmisli o uporabi 25. amandmaja k ustavi, ki omogoča odstranitev predsednika, ki ni sposoben opravljati svojega dela.

Oglasili so se tudi številni glavni izvršni direktorji podjetij, kot so General Motors, Google, JP Morgan Chase in druga, ki so ostro obsodili nasilje v kongresu.

Scroll to top
Skip to content