Po besedah Andreja Magdiča z mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je najdba izjemna predvsem zaradi velikosti najdene peči. “Gre za veliko industrijsko peč, v kateri so izdelovali izdelke iz žgane gline. Zaenkrat še ni jasno, ali gre za lončarsko ali opekarsko peč. V vsakem primeru je moral biti tu v tej dolini v rimskem času nek večji obrat,” je danes pojasnil za STA.

Odkritje peči je pomembno z vidika civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor današnje severovzhodne Slovenije doživel v času Rimskega cesarstva med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Tovrstne peči so bile v tistih časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bilo Petoviona, na podeželju pa so bile odkrite zgolj izjemoma.

V primeru najdbe v Stanovnem gre najverjetneje za peč, široko tri metre in dolgo do devet metrov, a je slabo ohranjena. “Praktično je ohranjenih samo nekaj deset, mogoče 20 centimetrov ponekod v višino, vse ostalo je bilo v preteklosti že uničeno, med drugim z oranjem v obdobjih potem, ko peč ni bila več v uporabi,” je povedal Magdič.

Najdba se nahaja na robu območja, kjer je predvidena gradnja daljnovoda, zato ne ovira tega pomembnega energetskega projekta, hkrati se s predvidenimi gradbenimi posegi ne bo poškodovala. Zaradi trenutno neugodnih vremenskih razmer bodo arheologi območje zaenkrat le zaščitili pred zunanjimi vplivi, premor pa izkoristili za razmislek o možnostih predstavitve najdbe javnosti.

V neposredni bližini ostankov omenjene peči, ki jo pripisujejo rimskemu obdobju, so odkrili ostanek nekdanje hudourniške struge, ki vsebuje veliko najdb ostankov različnih posod, oglja in ožgane gline, kar kaže na bližino neke večje prazgodovinske naselbine. “Govorimo o odpadni strugi, ki je verjetno potekala ob robu naselbine in v katero so ljudje odmetavali različne stvari. Zdaj pa je v bistvu zakladnica, ki priča o njihovem življenju v preteklosti,” je povedal namestnik vodje arheološke raziskave Rene Masaryk iz Skupine STIK.

Arheološke raziskave v sklopu izgradnje daljnovoda Cirkovce – Pince, ki se je začela sredi oktobra, potekajo v več fazah. V prvi fazi se območje vsakega od stojnih mest načrtovanih daljnovodnih stebrov razišče površinsko, kar pomeni, da strokovnjaki vzorčno pregledajo vrhnjo zemeljsko plast. Tam, kjer odkrijejo sledove človekovega delovanja v arheoloških obdobjih, pa sledijo arheološka izkopavanja, katerih namen je rešiti arheološko dediščino.