Po besedah Assangeovega odvetnika Pera Samuelssona bi lahko zaslišanje, ki so ga zaradi diplomatskih nesoglasij med Ekvadorjem in Švedsko v preteklosti večkrat preložili, trajalo več dni.

Poleg namestnice švedskega generalnega tožilca Isgrenove bo zaslišanje spremljal tudi švedski policijski inšpektor, ustanovitelju Wikileaksa pa nameravajo tudi odvzeti vzorce DNK, če bo na to pristal, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Samuelsson je še povedal, da za zdaj ni jasno, kaj bo zaslišanje prineslo niti kaj v zvezi s tem bodo predstavili javnosti. Assange je prek svojega odvetnika sporočil, da pozdravlja možnost, da bo lahko opral svoje ime. Izrazil je tudi upanje, da bo potem preiskave konec.

Švedsko sodišče je maja ponovno potrdilo zanj izdani zaporni nalog in zavrnilo ugotovitve delovne skupine ZN, po mnenju katere to, da je Assange že več kot štiri leta omejen na bivanje v ekvadorskem veleposlaništvu, predstavlja samovoljni pripor.

45-letni Avstralec se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel junija 2012, potem ko je švedsko tožilstvo zanj izdalo evropski zaporni nalog, saj sta ga na Švedskem dve ženski obtožili posilstva in spolnega napada. Assange naj bi očitana mu dejanja zagrešil med obiskom na Švedskem leta 2010.

Očitke sam zavrača in trdi, da so politično motivirani. V preteklosti je zavrnil potovanje na zaslišanje na Švedsko, saj se boji, da bi ga Stockholm izročil ZDA. Washington ga preganja zaradi Wikileaksove objave 500.000 tajnih dokumentov v zvezi z vojnama v Afganistanu in Iraku.

Švedsko tožilstvo je lani zavrglo preiskavo obtožb o spolnem napadu, saj so te po petih letih zastarale. Še vedno pa ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu, ki zastarajo šele po 10 letih.

Assangeovi podporniki so po ameriških predsedniških volitvah, na katerih je prejšnji teden slavil Donald Trump, sprožili peticijo, s katero novoizvoljenega predsednika pozivajo, naj ustanovitelja Wikileaksa oprosti. Peticija, dostopna na spletni strani change.org, je zbrala 17.700 podpisov.

Zaslišanje sicer poteka po nizu novih objav Wikileaksa, zaradi katerih se je ta spletna organizacija znova znašla v središču pozornosti medijev. Wikileaks je v zadnjih tednih predvolilne kampanje v ZDA objavil ogromno količino elektronske pošte demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton.

Avstralec objavo te pošte zagovarja in zanika povezave z Rusijo, kar so mu očitali. Hkrati pa trdi, da je z objavo skušal vplivati na volitve, na katerih je na koncu presenetljivo zmagal Trump.

Medtem pa naraščajo napetosti z njegovimi ekvadorskimi gostitelji. Veleposlaništvo je zaradi objav spletne pošte Clintonove Assangeu onemogočil dostop do interneta in to utemeljil z načelom nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in njihovih volilnih procesov.