Avstrijsko vlado zapustili vsi ministri iz vrst svobodnjakov

Avstrijsko vlado zapustili vsi ministri iz vrst svobodnjakov

Avstrijsko vlado so danes zapustili vsi ministri iz vrst svobodnjakov. Vodstvo stranke je tako odločilo, potem ko je kancler Sebastian Kurz sporočil, da sta se s predsednikom Alexandrom Van der Bellnom dogovorila o razrešitvi notranjega ministra Herberta Kickla. Zdaj že zelo okrnjeni vladi grozi še nezaupnica, ki jo napoveduje opozicijska Jetzt.

Po skoraj celodnevnih pogovorih med glavnimi političnimi akterji, potem ko je zaradi afere v soboto odstopil podkancler in vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache, se je politična kriza v Avstriji zvečer še poglobila.

Kancler Kurz je po pogovorih zvečer sporočil, da bo predsedniku Van der Bellnu predlagal razrešitev notranjega ministra Kickla. Kot je poudaril na novinarski konferenci, sta po škandalu nujna popolna preglednost in preiskava brez pomanjkljivosti. Pojasnil je, da je bil Kickl v času, ko je nastal sporni videoposnetek, katerega objava je sprožila politično krizo v Avstriji, generalni sekretar svobodnjakov in s tem tudi odgovoren za finance. A v pogovoru z njim je dobil občutek, da ni vedel za razsežnosti celotne zadeve, hkrati pa ni bil dovolj pozoren.

Kmalu po kanclerjevem sporočilu o razrešitvi Kickla so svobodnjaki uresničili grožnjo, da bodo vsi njihovi ministri zapustili vlado, če bo odstavil notranjega ministra. V 13-članski vladi je bilo po sobotnem odstopu Stracheja še pet ministrov iz vrst svobodnjakov.

Kurz je sicer že pred tem napovedal, da bodo v primeru odstopa ministrov FPÖ izpraznjene položaje v vladi do predčasnih volitev zasedli strokovnjaki ali visoki uradniki. Tako bo vlada še naprej sposobna delovati. Delujočo vlado namreč po kanclerjevih besedah potrebujeta tako Avstrija kot Evropa.

A vprašanje je, če bo vlada sploh dočakala predčasne volitve, predvidene za september. V opozicijski stranki Jetzt so namreč napovedali vložitev nezaupnice vladi, pri čemer računajo tudi na podporo FPÖ, socialdemokratov (SPÖ) in liberalnega Neosa. Svobodnjaki so že potrdili, da bi lahko podprli nezaupnico.

Kdaj bi lahko avstrijski parlament glasoval o nezaupnici, še ni znano. ÖVP želi, da se parlament na izredni seji o nezaupnici ne bi sešel pred prihodnjim ponedeljkom, kar je dan po evropskih volitvah. Opozicija je do tega predloga kritična.

Politična kriza je v Avstriji izbruhnila, potem ko so nemški mediji v petek objavili videoposnetek, skrivaj posnet pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017, v katerem je Strache domnevni ruski bogatašinji v zameno za denarno in politično podporo ponujal pogodbe z vlado in izkazal interes za vplivanje na medije.

Kremelj je danes zanikal, da bi bila Rusija povezana s tem. Tudi ruski oligarh Igor Makarov je zatrdil, da ni povezan z žensko, ki je trdila, da je njegova nečakinja, saj je edinec.

Evropska komisija je sporočila, da popolnoma zaupa Avstrijcem in demokratičnim institucijam v Avstriji, da bodo ustrezno ukrepali. Izpostavili so še, da so posnetke, ki prikazujejo vodjo politične stranke, kako se pogaja o dostopu do medijev in institucij v zameno za sredstva zunanjih dobrotnikov, ki jim očitno ne gre za evropske interese, spremljali z nejevero. Dodatni komentarji se jim ne zdijo potrebni.

Evropska skrajna desnica pa se je na afero odzvala različno. Vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen jo je označila za “hudo napako”. Madžarski premier Viktor Orban pa je v odzivu na afero dejal, da je “sezona lova” v Avstriji odprta.

Profesor Marko Lovec je za STA ocenil, da se bo korupcijska afera v Avstriji zagotovo odrazila tudi na evropskih volitvah, vprašanje pa, kako velik vpliv bo imela na evropski ravni. Je pa afera jasno pokazala, kako se tuje države vmešavajo v politiko in kako nekatere stranke to izkoriščajo za krepitev svojega vpliva, je menil.

Lovec ni upal napovedati, kdo bi imel v Avstriji, ki bo predvidoma septembra odšla tudi na predčasne parlamentarne volitve, lahko koristi zaradi afere. Ljudska stranka kanclerja Kurza zelo težko, je ocenil.

Javnomnenjske raziskave sicer že kažejo na hud padec podpore svobodnjakom. Po raziskavi instituta Research Affairs, opravljeni med 18. in 20. majem na 500 vprašanih, bi FPÖ podprlo le še 18 odstotkov vprašanih, pet odstotnih točk manj kot v zadnji raziskavi. Najbolj pa bi pridobila ÖVP, ki jo je podprlo 38 odstotkov anketiranih, kar so štiri odstotne točke več kot v zadnji raziskavi.

Scroll to top
Skip to content