Gospodarska aktivnost še naprej raste, bančni sektor je odporen na morebitne šoke in postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je zaključen. “Poudarjamo pa, da so za ohranitev ugodnih trendov nujne strukturne reforme, implementacija teh ukrepov pa bo zahtevala politično voljo, družbeni dogovor in koordinacijo nosilcev ekonomskih politik,” so navedli v Banki Slovenije.

Pogled Banke Slovenije na strateške izzive ekonomske politike v Sloveniji zato poudarja nekatere pomembne izzive gospodarskega razvoja in političnih odločitev, ki jih je po njihovem mnenju treba sprejeti v prihodnje.

Za spodbujanje in ohranjanje gospodarske rasti bo tako med drugim potrebnih še več naložb. Te bi, kot so poudarili na Banki Slovenije, naraščale hitreje, če bi učinkovito odpravili administrativne ovire.

“Potrebno je uspešnejše črpanje evropskih sredstev, vzpostavitev dodatnega fiskalnega manevrskega prostora znotraj omejitev evropskih fiskalnih pravil, to pa bi omogočilo potrebno podporo denarni politiki pri zagotavljanju trajnostne rasti,” so navedli.

Nestandardni ukrepi denarne politike doslej, kot menijo, namreč niso bistveno vplivali na kreditno rast, vendar bi obdobje nizkih obrestnih mer, ki bo verjetno trajalo dalj časa, lahko zamajalo stabilnost finančnega sektorja.

Bančni sektor je namreč pod pritiskom zniževanja trenutno še ugodne dobičkonosnosti, ki izhaja iz pričakovanj, da se pozitiven učinek manjših oslabitev in rezervacij ne bo nadaljeval na srednji in dolgi rok in da se bo bančna regulativa v težnji po bolj robustnem finančnem sistemu v bodoče še krepila.

Banke se bodo morale še aktivneje prilagajati zunanjemu okolju, v katerem delujejo, da bodo lahko kos vsem izzivom. “Zato lahko v bodoče pričakujemo nadaljnjo konsolidacijo bančnega sistema v Sloveniji, prilagajanje stroškov poslovanja bank in verjetno tudi celotnih poslovnih modelov posameznih bank,” so napovedali v Banki Slovenije.

Zato bodo banke morale po njihovem mnenju še aktivneje nasloviti tudi razreševanje tistih nedonosnih izpostavljenosti, ki so še ostale v bančnih bilancah. “Brez teh prilagoditev lahko trenutno ugodna situacija v smislu solventnosti bančnega sistema v Sloveniji hitro zvodeni,” so dodali v Banki Slovenije.