Banke so v 11 mesecih lanskega leta dobiček pred davki povečale za 16,4 odstotka na 583,9 milijona evrov, dobiček po davkih pa se je zvišal za 13,9 odstotka, izhaja iz danes objavljene mesečne informacije Banke Slovenije o poslovanju bank.
Bilančna vsota sistema je konec novembra dosegla 40,894 milijarde evrov. Na strani naložb so banke novembra v nasprotju z ostalimi meseci lanskega leta povečale predvsem sredstva pri centralni banki. Naložbe v vrednostne papirje so se zmanjšale, a še vedno predstavljale več kot petino bilančne vsote.
Rast posojil nebančnemu sektorju, tako podjetjem kot gospodinjstvom, se je novembra povečala na šest odstotkov medletno. Novembra, ko je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja za prebivalstvo, se je v primerjavi z oktobrom medletna rast stanovanjskih posojil povečala. Medletna rast potrošniških posojil se je nekoliko znižala, a je ostala visoka.
“Ocenjujemo, da je gibanje posojil prebivalstvu v zadnjih mesecih deloma zaznamovano z uveljavitvijo sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Ob tem posebej poudarjamo, da je podajanje celovitih zaključkov o učinkih ukrepa preuranjeno, upoštevaje zlasti netipično obnašanje bank in posojilojemalcev v obdobju med napovedjo in uveljavitvijo ukrepa ter takoj po njegovi uvedbi, upoštevaje zamik med uvedbo in črpanjem posojil ter učinek sezone in praznikov,” so izpostavili.
Pri stanovanjskih posojilih se je medletna rast po oktobrski okrepitvi novembra še nekoliko povečala, in sicer na 5,8 odstotka. Neto mesečni prirast stanovanjskih posojil je oktobra (45 milijonov evrov) kot novembra (38 milijonov evrov) presegel povprečni mesečni prirast prvih devetih mesecev leta, ki je znašal 28 milijonov evrov.
Novembra je medletna rast potrošniških posojil znašala 10,3 odstotka, oktobra 11,9 odstotka, medtem ko je v prvih devetih mesecih znašala v povprečju 12,2 odstotka. Po nadpovprečnem prirastu potrošniških posojil oktobra, ko je dosegel 51 milijonov evrov, se je njihov obseg novembra zmanjšal za 15 milijonov evrov. Povprečni mesečni prirast je v prvih devetih mesecih lani znašal 24 milijonov evrov.
Na področju posojil podjetjem se je rast po zvišanju sredi lanskega leta zaradi večjih poslov pri nekaterih bankah do konca novembra povečala na 6,6 odstotka medletno. Prirast posojil podjetjem je v prvih 11 mesecih leta 2019 dosegel 670 milijonov evrov in je v nasprotju s preteklimi nekaj leti presegel prirast posojil gospodinjstvom, ki je dosegel 612 milijonov evrov.
Na področju vlog se je novembra rast vlog nebančnega sektorja zaradi povečanja vlog tujcev pri eni od bank zvišala na 7,4 odstotka medletno, medtem ko je v prvih 10 mesecih leta v povprečju znašala 6,3 odstotka. Medletna rast vlog gospodinjstev je novembra znašala 7,6 odstotka, rast vlog podjetij pa se je od sredine leta 2018 upočasnila in je novembra znašala 2,4 odstotka medletno.
K rasti dobička bank pred obdavčitvijo so do novembra najbolj prispevali višji neobrestni prihodki, predvsem zaradi enkratnih dogodkov v prvem polletju. Rast neto opravnin je bila s 5,9 odstotka višja kot povprečna rast bilančne vsote. Medletna rast neto obrestnih prihodkov se je od poletja do konca novembra zvišala na 2,4 odstotka.
Neto obrestna marža je bila novembra z 1,8 odstotka primerljiva s predhodnim mesecem. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij se je na ravni bančnega sistema lani nadaljevalo, prevladovalo je pri nekoliko več kot tretjini bank.
Nadaljevalo se je tudi zmanjšanje nedonosne izpostavljenosti bank. Novembra so se te zmanjšale za 33 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov, dodatno se je znižal tudi delež nedonosnih izpostavljenosti na 2,5 odstotka. Nedonosna posojila so se znižala na 995 milijonov evrov, njihov delež v vseh posojilih bank pa na 3,4 odstotka.
