Za resolucijo, ki predvideva razglasitev Katalonije za neodvisno republiko, je glasovalo 72 poslancev katalonskega regionalnega parlamenta, proti jih je bilo deset, dve glasovnici sta bili prazni. Poslanci opozicije – Ljudske stranke, socialistov in stranke Ciudadanos – so pred tajnim glasovanjem zapustili dvorano.
Poslanec Ljudske stranke Xavier Garcia Albiol je poslance vladajoče koalicije obtožil strahopetnosti, češ da želijo tajno glasovanje, da bi se izognili pregonu v skladu s španskim kazenskim zakonikom. Poslancem, ki bi podprli tovrstno resolucijo, bi namreč lahko grozila obtožnica zaradi upora, za kar je zagrožena zaporna kazen v višini do 30 let.
Predlog o razglasitvi Katalonije za neodvisno in suvereno državo so v parlament vložile vladajoča koalicija Junts Pel Si in skrajno leva stranka CUP, ki vladi s svojimi desetimi poslanci v parlamentu zagotavlja večinsko podporo. Skupaj imata v 135-članskem parlamentu večino 72 glasov.
Kmalu zatem je španski senat vladi španskega premierja Mariana Rajoya dal zeleno luč, da ukrepa v skladu s 155. členom španske ustave in Kataloniji začasno odvzame avtonomijo.
Za je glasovalo 214 članov senata, 47 jih je bilo proti, eden se je vzdržal. Za ukrepe so poleg senatorjev vladajoče Ljudske stranke glasovali tudi opozicijski socialisti in predstavniki desnosredinske liberalne stranke Ciudadanos, medtem ko so bili člani senata iz vrst leve stranke Podemos proti.
Rajoy je v nagovoru senatorjem dejal, da bi katalonski regionalni voditelj Puigdemont lahko ustavil stopnjevanje krize, a tega ni naredil. Očital mu je neupoštevanje zakonov in posmehovanje demokraciji. Za uporabo 155. člena gre tako “kriviti samo njega”, je zatrdil.
Španski premier Rajoy je vse državljane pozval, naj bodo mirni, in zagotovil, da bodo vzpostavili pravno državo. Katalonce pa je k miru in dostojanstvu pozval katalonski voditelj Carles Puigdemont.
Španska vlada se je v petek ob 18. uri sestala na izredni seji in govorila o ukrepih. Med ukrepi, ki naj bi jih sprejele španske oblasti, so odstavitev regionalne vlade in izvedba novih volitev. Španske oblasti bodo predvidoma začele ukrepati že v soboto, ko naj bi bila odločitev senata objavljena v uradnem listu.
Medtem je špansko tožilstvo v petek sporočilo, da bo proti Puigdemontu vložilo obtožnico zaradi upora, nato bo na potezi sodišče, ki bo odločilo, ali bo sprejelo obtožnico.
V Barceloni se je sicer po glasovanju v parlamentu na ulicah zbralo več deset tisoč zagovornikov samostojne Katalonije, ki so ploskali in v katalonščini vzklikali samostojnost ter peli katalonsko himno. Številni med njimi so ob tem v zrak vzdignili stisnjeno pest, mnogi pa so nazdravljali s penečim vinom cava, ki ga pridelujejo v Kataloniji, ter se med seboj objemali.
Katalonci pa zaenkrat ne morejo računati na podporo mednarodne skupnosti.
Evropska komisija je sporočila, da njeno stališče ostaja enako, namreč da je razprava o katalonski neodvisnosti notranja zadeva Španije. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je poudaril, da Španija ostaja edini sogovornik Bruslja. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je posvaril pred nevarnostjo novih razpok v Evropski uniji. “Ne bi se smeli vpletati v to, kar je španska notranja razprava, a ne želim, da bi Evropsko unijo v prihodnosti sestavljala 95 držav članic”, je dodal.
Da ne priznava neodvisnosti Katalonije, je sporočila tudi nemška vlada, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izrazil polno podporo španskemu premierju Rajoyu. Belgijski premier Charles Michel pa je pozval Madrid in Barcelono k pogovorom.
Tudi ZDA so izrazile podporo enotni Španiji. “Katalonija je sestavni del Španije in ZDA podpirajo ustavne ukrepe španske vlade za ohranitev enotne in močne Španije,” je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert. Prav tako je tiskovni predstavnik britanske premierke Therese May sporočil, da Velika Britanija “ne priznava in tudi ne bo priznala” enostranske razglasitve katalonske samostojnosti v katalonskem parlamentu.
Številni se bojijo, da se bodo razmere v Kataloniji po petkovih glasovanjih precej zaostrile. Poznavalec španske politike Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da se bo zgodil “frontalni trk” španskih in katalonskih oblasti, ki so sicer v slabšem položaju. Na vseh ravneh pričakuje trenja, državljansko nepokorščino, demonstracije in represijo, ki bo vsaj tako huda kot na dan referenduma 1. oktobra.
V jedru spora med Madridom in Barcelono je referendum, ki so ga katalonske oblasti kljub prepovedi španskih sodišč izvedle 1. oktobra in na katerem je po navedbah regionalne vlade 90 odstotkov udeležencev glasovalo za neodvisnost. Udeležba je bila 43-odstotna.
Puigdemont je na podlagi izida podpisal deklaracijo o neodvisnosti, a zadržal njeno uveljavitev, da bi rešitev najprej iskali v dialogu z Madridom. Ta pa je od Barcelone pred kakršnimikoli pogovori terjal odpoved prizadevanjem za neodvisnost, česar katalonska vlada ni storila.
