Gibanje pet zvezd, ki se je v volitve podalo brez koalicijskega zaveznika, je po skoraj vseh preštetih glasovnicah v senatu osvojilo 32,1 odstotka podpore, v spodnjem domu parlamenta pa 32,6 odstotka.
A medtem ko je Gibanje pet zvezd največji uspeh zabeležilo na jugu države, se je na severu najbolje odrezalo desnosredinsko zavezništvo, znotraj katerega je stranka Liga Mattea Salvinija premagala Berlusconijevo Naprej Italijo. Prvi je v poslanski zbornici pripadlo 17,4 odstotka glasov, drugi pa 14 odstotkov. V senatu je zavezništvo osvojilo 37,5 odstotka glasov, v poslanski zbornici pa 37,1 odstotka glasov. Po mnenju številnih se je Italija tako jasno razdelila na dva dela, sever in jug.
Časnik L’Espresso piše, da so volitve prinesle “najtemnejšo uro za italijansko levico”, poraz priznavajo tudi v Demokratski stranki Mattea Renzija. Stranka je v senatu osvojila 19,1 odstotka glasov, v poslanski zbornici pa 18,7 odstotka glasov. Renzi je zaradi poraza že odstopil s čela stranke. Kot je poudaril, mora PD po nedeljskem porazu obrniti novo stran, on pa ob tem “očitno” ne more ostati na čelu stranke. Zatrdil je še, da PD odhaja v opozicijo, saj niso pripravljeni sodelovati s populističnimi silami.
Kljub zgodovinskemu porazu Demokratske stranke pa je bila v senat izvoljena zamejska Slovenka Tatjana Rojc, ki je kandidirala na listi te stranke. V odzivu je izpostavila, da je za slovensko manjšino pomembno, da je ohranila svojega predstavnika v parlamentu v Rimu, a izrazila bojazen, da bo njeno delo oteženo, ker bo Demokratska stranka verjetno v opoziciji.
V slovenski skupnosti v Italiji so zadovoljni, da je bila v italijanski senat izvoljena tudi Slovenka Tatjana Rojc. V eni od krovnih organizacij, Svetu slovenskih organizacij (SSO) so ob tem opozorili na nujnost zagotovitve slovenskega predstavnika v Rimu. Sedanja senatorka Tamara Blažina pa meni, da Rojčevo čaka težko delo.
Italijani v tujini, med njimi so tudi pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji, so po pošti volili 12 predstavnikov v poslanski zbornici in šest v senatu. Med kandidati za sedež v spodnjem domu parlamenta je bil tudi direktor koprskega pokrajinskega muzeja Luka Juri, ki je danes pojasnil, da iz slovenske in hrvaške Istre še niso prispeli vsi izidi.
Za zdaj ni jasno, kdo bo oblikoval vladajočo koalicijo, Italiji pa grozi obdobje negotovosti. Tako Salvini kot premierski kandidat Gibanja pet zvezd Luigi Di Maio, ki veljata za zmagovalca volitev, sta že izrazila željo po sestavljanju vladajoče koalicije.
Obstaja več možnih scenarijev. Po enem od njih bi vlado skušal sestaviti desnosredinski blok oz. desničarska Liga, ki je v zavezništvu osvojila največ glasov. A bi morala v koalicijo privabiti še kako drugo stranko, za zdaj pa nobena ne kaže interesa. Druga možnost je, da bi koalicijo skušalo oblikovati Gibanje pet zvezd, a bi se znašlo v podobni zagati, še posebej, ker je pred volitvami zavračalo povezovanje s starimi političnimi silami.
Politični analitik Laris Gaiser je za STA ocenil, da bi v koalicijski vladi vsak moral narediti korak nazaj. “Če bi jo vodila desna koalicija, bi možnost za sestavo vlade pripadala Matteu Salviniju, a novi partnerji bodo želeli novo ime, sprejemljivo za vse. Če bo vlado sestavljalo Gibanje pet zvezd, bo potreboval koalicijskega partnerja, ki zagotovo ne bo sprejel Luigija Di Maia. Ne bi rekel, da bodo voditelji, ki so zdaj zmagali, vodili prihodnjo vlado,” je dejal Gaiser.
Politično krizo bi lahko preprečil tudi predsednik države Sergio Mattarella, ki bi v primeru, da ne bo mogoče oblikovati nobene delujoče koalicije, posredoval pri dogovoru o vladi narodne enotnosti. Ta bi imela kratek mandat, le do predčasnih volitev, ki bi jih skušali pripraviti čim prej.
Če ne bi delovala nobena od prej naštetih možnosti, bi lahko Mattarella sedanjega socialdemokratskega premierja Paola Gentilonija prosil, naj ostane na položaju, stranke pa bi medtem pripravile nov volilni zakon. A taka vlada bi bila zelo šibka. Tak scenarij se zdi najbolj verjeten nekdanji dopisnici RTV Slovenija iz Rima Mojci Širok.
V pogovorih o koaliciji in novem premierju bodo po mnenju Širokove “najmočnejši in najodločilnejši dejavnik” predstavniki do Evrope kritičnega Gibanja pet zvezd. “Trdijo, da se ne bodo povezovali z nikomer, ni pa povsem izključeno, da bi se utegnili na tej točki premisliti,” je ocenila.
V Evropi pozivajo Italijo k oblikovanju stabilne vlade. K temu jih je pozvala tudi nemška vlada. V Bruslju menijo, da bo k temu znal prispevati tudi italijanski predsednik Mattarella. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je medtem v luči uspeha populističnih strank menil, da je pomembno vlogo odigral “pritisk migracij”.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ocenil, da se je pojavil “trend, da zmagujejo desno usmerjene politične stranke oziroma stranke, ki nimajo nobenega programa, ki niti ne želijo sodelovati v vladi”. To bo po njegovem zagotovo povzročilo težko politično situacijo in bo zanimivo spremljati, kako bo prišlo do oblikovanja italijanske vlade.
