“Najbrž se še niste vprašali in vam toplo priporočam, da se, kaj bo z vašimi podatki na družbenih omrežjih, elektronskih poštah in pri ponudnikih elektronskih storitev, ko vas ti več ne bodo zanimali. Vzpostavljena bi morala biti nova človekova pravica in to je pravica biti pozabljen, ki bi jo morali mi kot državljani zahtevati od države ali ponudnika storitev,” je na današnjem posvetu Digitalna varnost na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) uvodoma povedal Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega društva informatika, organizatorja dogodka. Na njem danes govorijo številni področni strokovnjaki in sicer v luči nove evropske direktive o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU, ki je državam naložila, da pripravijo strategije na področju večje varnosti informacijskih tehnologij. Cilj posveta je opozoriti, kakšne nevarnosti se skrivajo v informacijski tehnologiji, hkrati pa nagovoriti tiste, ki lahko vplivajo na to, da bi te nevarnosti zmanjšali. Ljudje brez vedenja in nadzora Schlamberger je govoril o razmahu hrambe in razpošiljanja podatkov, kjer posamezniki, ko enkrat vede ali nevede predamo svoje podatke, nad njimi izgubimo vsakršen vpliv in vedenje, kaj se z njimi dogaja, hkrati pa vse to pomeni neizmeren potencial za zlorabe. “Bitka proti zbiranju podatkov je zgubljena. Naši podatki krožijo, se hranijo in pošiljajo naokoli in na to ne moremo vplivati, ker o tem niti nič ne vemo. Kar je glavna naloga in odgovornost oblasti je, da sankcionira, ne zbiranje podatkov, ker tega se verjetno ne da, pač pa zlorabo. Država bi morala z enako vnemo preganjati moderni digitalni kriminal kot preganja klasični kriminal, vendar tega na žalost ne počne. Druga stvar pa je, da so ponudniki teh storitev naredili premalo, oblasti pa od njih tudi premalo zahtevajo,” je povedal predsednik društva Informatika. O varnosti podatkov v tako imenovanih oblakih je spregovoril docent s FERI-ja, Muhame
