Na ministrstvu za zdravje so se minuli teden odločili za postopno uvajanje zagotavljanja nenujnih oblik zdravljenja. Ponovna uvedba dejavnosti, kot so ambulantna specialistka in diagnostika, rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja, bo po vladnem odloku, ki je v veljavi od sobote, veljala le za bolnike, “ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal in pri katerih bi opustitev ali preložitev zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja”.
V Univerzitetnem kliničnem centu Ljubljana so za STA pojasnili, da bodo postopno začeli z večjim obsegom programa glede na trenutne razmere. Vsaka klinika bo program izvajala glede na prostorske in kadrovske zmožnosti. Paciente o tem že obveščajo.
V Splošni bolnišnici Novo mesto po telefonu kličejo bolnike s čakalne liste neuresničenih nenujnih obravnav. Gredo sicer po vrsti, a določen izbor opravljajo glede na nujnost primera.
Tako bolniki dobijo nov termin posega oz. pregleda in natančna navodila. V dolenjski bolnišnici opozarjajo, da se nekateri bolniki še ne strinjajo s terminom in želijo počakati na kasnejši poseg.
Strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič je za STA povedal, da so sprejem nenujnih obravnav zastavili v manjšem obsegu, ambulante odpirajo postopno. Tako že deluje operativni program, izvajajo urološke operacije s sumom malignega obolenja, kolonoskopije, ultrazvočne preglede, travmatološke operacije itd.
V ptujski bolnišnici so se odločili, da bodo v vsakem oddelku naredili ponovno triažo, kar pomeni, da čakalnih vrst ne bodo preprosto prekopirali iz časa pred epidemijo, je za STA povedal strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec.
Zaradi vseh ukrepov bodo opravili bistveno manj storitev, danes opravijo približno polovico ali celo nekaj manj operativnih programov kot v običajnem obdobju.
“Treba je poskrbeti za varnost. Bolniki so praktično vsak v svoji sobi, razdalje med njimi morajo biti dovolj velike. Skušamo čim bolj zmanjšati možnost sprejema okuženih, čeprav se tveganja povsem izničiti ne da. Dan pred prihodom jih povprašamo o zdravstvenem stanju,” je dejal Pevec. Po njegovih besedah so delo poleg operativnega programa začele nekatere ambulante, opravljajo pa že tudi radiološke storitve.
Bolnike, ki so jim v času ukrepov odpadle načrtovane operacije ali pregledi v ptujski bolnišnici, bodo poklicali, prav tako tiste, ki imajo morda datume v naslednjih dneh.
V Splošni bolnišnici Izola se glede naročanja bolnikov držijo navodil ministrstva za zdravje, vodstva bolnišnice ter interne triaže posameznih zdravnikov za posamezno enoto oz. dejavnost, je za STA pojasnil strokovni direktor bolnišnice Dušan Deisinger.
Potrebe po ustvarjanju nove čakalne vrste po njegovih besedah sicer ni, saj so vsi naročeni bolniki, ki jim je bil termin odpovedan zaradi razglašene epidemije, evidentirani in bodo v dogovoru s posamezno enoto oz. dejavnostjo ustrezno obravnavani.
V Splošni bolnišnici Jesenice ob sproščanju izvajanja nenujnih zdravstvenih obravnav sprva odpirajo predvsem diagnostične oddelke, kot sta radiologija in srčna diagnostika. Triažo na teh oddelkih so izvajali že prej in tako obravnavali primere, kjer je obstajal sum na rakova obolenja ali podobna nevarna stanja.
Kot je za STA povedal v. d. direktorja jeseniške bolnišnice Miran Rems, je trenutno najbolj obremenjena klicna služba, saj bolnike obveščajo o pregledih in jih v primeru morebitnih sprememb, poslabšanj ali novih težav pozivajo, naj se jim sami javijo. Tudi bolniki, ki so naročeni in ne prejmejo klica, naj pridejo ob naročenem terminu, je pojasnil Rems in dodal, da bodo prenaročali tiste, ki jih zaradi pomanjkanja kadra ali prostora trenutno ne morejo pregledati.
Zaradi preprečevanja okužb in uporabe enotnega vhoda zaenkrat naročajo samo na dopoldanske ambulante. Ko se bodo zadeve umirile, pa Rems računa, da bodo odprli dodatne ambulante tudi ob popoldnevih in sobotah, da bi do poletja na vrsto prišli tudi bolniki, ki so v tem času iz obravnave izpadli.
Realizacija programa bo odvisna od več dejavnikov. Denimo že en stik z bolnikom, pri katerem odkrijejo novi koronavirus, lahko povzroči, da mora 10 ali celo 15 zdravstvenih delavcev v samoizolacijo, kar predstavlja velik kadrovski izpad.
