Na Frankolovem, kakšen bo praznik, pater Cestnik? “Dve slovesni maši in oratorijski dan z otroki na Marijino temo.” Otroci niso izključno veronaukarji? “Kdor je prijavljen. Pride okrog 50 otrok, do dvanajst let starih. Po puberteti jih je že težje motivirati. Na podeželju, vsaj pri nas, je še tako, da so praktično vsi pri verouku. Imamo skoraj 95-odstotni vpis. Poskušamo nekaj narediti za otroke in na podeželju je tudi nekaj zadržkov tradicionalnih vernikov, ki niso vajeni bolj dinamičnega pedagoškega dela in stojijo ob strani. Včasih bi človek rad čutil njihovo podporo, pa je niti ne. Je distanca. Verouk, prvo obhajilo, birmo zelo podprejo, vsi to želijo, kar gre čez, pa ne vedo, kako naj se opredelijo.” Dve maši. “Ja, kakor v nedeljo. Čeprav je na ta dan vernikov običajno malo manj, ker se na Marijino vnebovzetje roma in se odpeljejo na vse strani k Marijinim svetiščem. Bolj ta dan zaživijo svetišča kot pa župnijske cerkve.” Če se bo v primestnih župnijah začela hitra sekularizacija, se bo zelo poznalo Marijino vnebovzetje je visoko na cerkvenem koledarju praznikov, Slovenija polna Marijinih božjepotnih točk, škofje so narod posvetili Mariji … “V današnjem svetu sekularizacije močni prazniki držijo. Božič, velika noč, cvetna nedelja, Marijino vnebovzetje. Vsi sveti. Vsi ti prazniki so še vedno lepo obiskani. Izginjajo pa otroci. V skladu s pedagoško nedejavnostjo staršev. Če otroku ni, naj bo pač doma. Pred petnajstimi leti je bila cvetna nedelja otroški praznik. Zdaj ni več toliko otrok. Včasih se jih je gnetlo, zdaj že ne več. Nove generacije staršev so versko vzgojo vzele zelo opcionalno. Če otrok reče, da bo igral igrice na računalniku, jih bo igral, ne bodo ga vzpodbudili k čemu drugemu.” To dober podatek za Cerkev ni. Če otrok ni, tudi ljudi za mašo ne bo? “Ni perspektiva, seveda ni. Kot podeželski župnik vidim, da nedeljsko mašo opuščajo, čeprav ne strmo in so tudi nedelje, ko presenetijo, ne opustijo pa na primer krsta. Ko se jim rodi otrok, ga hoče
