“Če arbitražnega sporazuma in odločitve sodišča ne bi bilo, bi bili prikrajšani obe državi, saj bi se namesto z razvojnimi politikami še vedno ukvarjali z obmejnim sporom,” meni predsednica stranke Alenka Bratušek.
Kot podarja Bratuškova, izplen arbitraže ni povsem idealen. A je sodišče vendarle odločilo v skladu s sporazumom o arbitraži, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve, katerega članica je tudi Bratuškova, je zato sklenil, da bo Slovenija sodbo spoštovala brez zadržkov, so zapisali na spletni strani Zavezništva.
“Slovenci in Hrvati lahko imamo različna stališča, imamo pa vsi en skupen interes – to je boljša prihodnost za naše ljudi, in to v skupni, združeni Evropi,” še poudarja Bratuškova.
Kot je še spomnila, Hrvaška zaenkrat ne popušča pri stališču, da sodbe arbitražnega sodišča ne bo spoštovala. Ob tem opozarja, da “je bil dogovor o arbitraži pogoj, da je Hrvaška postala del Evropske unije. Zdaj, ko je že del unije, pa dogovora ne bi več spoštovala”. Zato bi se po njenem mnenju morali oglasiti predstavniki Evropske komisije in evropskih držav in Hrvaško spomniti, da je del evropske družine in da se mora tudi obnašati evropsko.
Slovenija bo odločitev spoštovala in jo tudi uveljavila. Pri tem bo morala država pomagati ljudem na območjih, za katere je arbitražno sodišče presodilo, da vendarle ne pripadajo Sloveniji, še poudarjajo v Zavezništvu.
Arbitražno sodišče je v skladu z arbitražnim sporazumom v četrtek določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Med drugim je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko stično območje Slovenije z odprtim morjem.
NSi: Razočarani smo
V NSi so nad razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško razočarani, je v izjavi za medije povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Se pa zavedajo, da alternativa “praktično ne obstaja” in da je treba arbitražno razsodbo sprejeti takšno, kot je. V nobenih bilateralnih pogajanjih s Hrvaško najverjetneje ne bi dosegli več.
Tonin je pojasnil, da so v NSi nezadovoljni zlasti zaradi določitve meje na morju, ob Dragonji in v Razkrižju. Slovenija je tako na nek način “prisiljena sprejeti tisto, kar je bilo razsojeno”. To se pričakuje od države, ki spoštuje demokratične standarde in pravne norme, zato to isto Tonin pričakuje tudi od Hrvaške.
Pri tem v NSi računajo na svetovne velesile, zlasti pa na EU, da bodo Hrvaško znova in znova opominjali, da je treba razsodbe mednarodnih sodišč in mednarodno pravo spoštovati. EU ima v tem pogledu tudi zelo močni orodji, ki bi spodbudili Hrvaško, naj razsodbo sprejme – to sta evropski denar in glasovalne pravice v njenih institucijah, je povedal Tonin.
Tu se bo po njegovih besedah tudi pokazala verodostojnost EU. “Če želi Evropska unija tudi v praksi udejanjiti tisto, kar zagovarja, potem je jasno, da se mora postaviti na stran prava,” je poudaril.
Od slovenskega parlamenta pa v NSi pričakujejo, da bo sprejel zakon, ki bi zaščitil interese tistih slovenskih državljanov, katerih domovi so ostali na drugi strani meje. Za približno 30 takšnih hiš ob Dragonji in v Razkrižju naj se po predlogu NSi sprejme poseben zakon.
Ta bi jim ponudil finančno nadomestilo, s pomočjo katerega bi lahko ti državljani svoje domove postavili na slovenskem ozemlju in tu tudi normalno zaživeli, če bi to želeli, je pojasnil Tonin. “Ti ljudje ne smejo imeti občutka, da so prepuščeni sami sebi,” je poudaril.
V NSi so sicer pričakovali, da bo arbitražno sodišče v presoji glede stika z odprtim morjem povzelo sporazum Drnovšek-Račan, saj sta po njem državi v dogovorih prišli najdlje doslej. Dejansko pa je rešitev, ki določa stik oz. t. i. junction, po oceni Tonina slabša. Je pa tudi res, da Hrvaška omenjenega sporazuma ni nikoli ratificirala in da je sodišče tu najverjetneje iskalo nek kompromis, je dejal.
Ob tem je vodja poslancev NSi komentiral tudi napovedi hrvaških ribičev, da bodo še naprej lovili do sredine Piranskega zaliva. Kot je poudaril, je meja na tem območju zdaj jasno določena. “Slovenija bo morala tu izvajati svojo oblastno funkcijo, kar pomeni, da bo s svojimi institucijami, če hočete, s svojimi plovili, pokazala, kje je slovenski teritorij,” je dodal Tonin.
Arbitražno sodišče je v skladu z arbitražnim sporazumom določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Med drugim je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko stično območje Slovenije z odprtim morjem.
