Hrvaška je od 1. julija 2013 članice EU. Hrvaški politiki so ob sprejetju v unijo državljanom obljubljali, da bodo dve leti kasneje tudi v schnegnu. Toda tudi štiri leta kasneje se to še ni zgodilo. Schengensko evalvacijo je bilo pričakovati letos junija, a so jo menda zaradi začetka turistične sezone premaknili na november. Tako bi lahko, če bo Bruselj tako odločil, Hrvaška prevzela zunanjo schengensko mejo leta 2018, bolj verjetno je, da šele 2019. Kolon smo na slovensko-hrvaški meji na vrhuncu turistične sezoni vajeni prav vsako leto. Sprva je bila za to kriva gradnja avtocest na eni in drugi strani, kar se tudi danes še dogaja na mejnem prehodu v Gruškovju. A sistematično preverjanje vseh potnikov pri izstopu iz Slovenije in pri vstopu vanjo kolone še daljša. Kot pa smo izvedeli neuradno, je težava, zaradi katere prav tako nastajajo kolone, tudi bolj praktične narave. Hrvaška že dalj časa vsa svoja sredstva, tehnična in finančna, usmerja v meji s Srbijo in Bosno in Hercegovino, pripravljajoč se na vstop v schengen. Tako v mejo, za katero obljubljajo, da je kmalu ne bo več, ne vlaga več prav veliko. Tudi na slovenski strani je enako, kajti pričakovati je bilo, da bo prehod med Slovenijo in Hrvaško kmalu možen brez mejnega nadzora. Ne nazadnje so policisti prav tedaj, ko so se pripravljali na uveljavitev uredbe, opozarjali na potrebnost ureditve dovoznih poti pa urejanje dodatnih pasov na nekaterih mejnih prehodih ter tudi na primanjkljaj ljudi na meji. Prav zato naj bi bil kaos ob začetku uveljavitve uredbe, zaradi katere morajo kot varuhi zunanje schengenske meje slovenski policisti preverjati dokumente vseh potnikov, ki vstopijo v državo ali izstopijo iz nje, enako pa mora storiti tudi Hrvaška. Razlika med preverjanjema je le v tem, da Hrvaška še nima schengenskega informacijskega sistema, ima pa druge mednarodne zbirke podatkov. Da ni smiselno, da se na enem mejnem prehodu dokumenti preverjajo dvakrat, pa Bruselj za zdaj ne želi slišati. Slovenija uredbo Evrop