Po Brglezovih besedah bo DZ do kampanje v celoti opravil svoje delo, kar se tiče arbitraže. “Treba pa je tudi narediti še tiste korake, ki bodo omogočali uporabo še kakšnih drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Znotraj tega je potrebno umestiti delovanje Evropske komisije,” je dejal in dodal, da bo pomoč tretjega omogočila, da se ne bosta pogovarjala “dva gluha”.
Morebitne usklajenosti Evropske komisije, ki je ponudila to pomoč, s sprejemanjem implementacijske zakonodaje v DZ ni želel komentirati: “Če bi bili usklajeni, tega nikoli ne bi potrdil. Če bi bili neusklajeni, pa tudi ne.”
Skrivnosten je bil tudi, ko gre za nadaljnje postopke, saj da njihovo razkrivanje ni politično modro. Glede možnosti tožbe proti Hrvaški pred sodiščem EU je dejal, da se je na to možnost treba pripraviti, ni pa nujno, da jo bodo izkoristili.
Po arbitražni odločbi je na strani Slovenije večji del mednarodne skupnosti, še najmanj pa ZDA. “Nekdo je očitno pozabil balansirati zunanjo politiko,” je ob tem dejal Brglez.
Do zunanjega ministra in predsednika koalicijske DeSUS Karla Erjavca je bil kritičen sicer na več točkah, saj “svoje mnenje o zadevah postavlja pred interese in ugled države”. Po Brglezovih besedah je bilo isto s primerom Šami, Erjavčeve izjave pa so bile prek tujih diplomatov “sporočene v druge prestolnice. To vem.”
Tudi obnašanje DeSUS in neodziv Erjavca v zvezi z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja po nepotrebnem zapleta odnose s Svetim sedežem ter zmanjšuje ugled Slovenije v Svetu Evrope in v EU, je menil.
A del krivde pripisuje tudi SMC, ki se še vedno odziva prepočasi, predvsem pa se ne zna odzivati na nizke udarce. Na SMC je tudi opozicijska SDS “preizkusila vse, kar obstaja v arzenalu opozicijskih orodij”, medtem pa se Brglezu zdi, da je pri ključnih projektih ovir tudi v koaliciji preveč.
Tako meni, da je bila zdravstvena reforma nemogoča že od začetka, saj so jo tako ali drugače ovirale koalicijske stranke, sočasno pa ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc “ne razume, da je ključ do reform predvsem komunikacija z vpletenimi in krmarjenje med različnimi interesi ter ne pisanje zakonov pozno v noč brez predhodnih usklajevanj med možnim in verjetnim”.
Priznal je, da so naslednje volitve za levo-sredinsko, socialno-liberalno stranko SMC vprašanje političnega preživetja. Ugotavlja, da so na minulih predsedniških volitvah “nedvomno vsi pomagali soustvariti potencialno novega konkurenta na parlamentarnih volitvah, za katerega ne vemo, kaj prinaša. Kar me pomirja, je to, da bo fenomen Marjana Šarca, če bo še trajal čez sedem mesecev, nevaren vsem strankam, ne le SMC.”
Ob tem pa se mu zdi žalostno, da razen SDS vse aktualne parlamentarne stranke tekmujejo za tiste volivce, ki bodo glasovali proti SDS z Janšo na čelu.
