Komisija po navedbah virov obžaluje, da Slovenija in Hrvaška kljub njenim najboljšim prizadevanjem v dveh letih nista uspeli najti skupne rešitve za vprašanje terana, kot na primer za istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga zaščitili s skupno označbo porekla.

Slovenija je vino “teran” v EU zaščitila z označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.

A “teran” je tudi sorta grozdja na Hrvaškem. V skladu s pravili EU je mogoča omejena izjema za uporabo imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, so pojasnili viri pri Evropski komisiji.

Komisija zato po navedbah virov meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla “Hrvatska Istra”, ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte “teran”.

Ta izjema bi bila torej mogoča pod jasnimi pogoji glede etiketiranja. Na primer, “Hrvatska Istra” bi moralo pisati z večjimi črkami kot “teran” in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.

Podobne izjeme po navedbah virov že veljajo za vse vinogradniške članice unije, tudi za Slovenijo. Doslej je bilo pod določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z več drugimi članicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nemške frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.

Bruseljski viri so še pojasnili, da je komisija 5. oktobra od Hrvaške prejela obvestilo v povezavi z osnutkom zakonodaje o označevanjem vin z uporabo oznake sorte grozdja, vključno s teranom. Komisija in druge članice lahko podajo pripombe v treh mesecih.

Komisija se je po navedbah virov na hrvaško obvestilo odzvala nedavno s pripombami, ki pa niso javne. Hrvaška mora pred sprejetjem zakonodaje te pripombe upoštevati v največji možni meri.

Komisija naj bi Hrvaško pozvala, naj počaka s sprejetjem zakonodaje, saj namerava sama ukrepati. Januarja naj bi namreč sprožila postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrvaški pod določenimi pogoji odobrila omenjeno izjemo.

Ta postopek sprejemanja delegiranega akta, za katerega je pooblaščena komisija, vključuje pa tudi članice unije in Evropski parlament, običajno traja dva do tri mesece.

Pri delegiranih aktih gre za nezakonodajne akte s splošnim področjem uporabe, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Ta postopek se pogosto uporablja na področju skupnega trga, kmetijstva, okolja in prometa.