Med konkretnimi koraki do evropskih volitev leta 2019 pa komisija izpostavlja dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, vključno s strategijo za zmanjšanje slabih posojil in odločitvijo o evropski shemi za zavarovanje vlog.

Vodilna načela pri poglabljanju sodelovanja v evrskem območju so, da mora ostati odprto za vse članice unije, da mora biti proces odločanja preglednejši in da je treba zagotoviti demokratično odgovornost.

V luči brexita je evro, ki je bil poleg schengna vseskozi najoprijemljivejša korist članstva v uniji, še večji simbol evropske enotnosti in stabilnosti kot prej. Poglabljanje evrskega projekta v Bruslju razumejo tudi kot pomembno orodje v boju proti evroskepticizmu in populizmu.

“Čas je, da končamo potovanje, ki smo ga začeli v Maastrichtu, k pravi gospodarski in denarni uniji, z močnimi institucijami in demokratično odgovornostjo,” je ob predstavitvi dokumenta za premislek o prihodnosti evra poudaril komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Evro je valuta 340 milijonov Evropejcev v 19 članicah unije in druga najbolj uporabljana valuta na svetu. Prva med novimi članicami iz širitve leta 2004 ga je leta 2007 uvedla Slovenija. Prvi evrski kovanec je bil uporabljen pred 15 leti.

Komisija je omenjene možnosti opredelila v dokumentu za premislek, v katerem poziva k prispevkom v razpravi o prihodnosti gospodarske in denarne unije v sklopu širše razprave o prihodnosti Evrope.

To je tretji dokument o premisleku, po dokumentih o koristih globalizacije in socialne razsežnosti Evrope. Sledila naj bi še dva, o prihodnosti financ EU in o prihodnosti evropske obrambe.