Kakih osem kilometrov je bilo treba prehoditi na današnjem Vincekovem pohodu, ki je vodil čez griče in doline po Slovenskih goricah. Zarana, ko je še stiskal mraz smo se zbrali na šolski posesti ptujske biotehniške šole, na Grajenščaku, kamor smo se proti poldnevu, takrat že v toplem soncu, rdečih lic tudi vrnili. Vinogradniška društva s ptujsko ormoškega konca že leta vabijo na številne Vincekove pohode, ki jih prirejajo tam okoli 22. januarja, ko goduje Vinko, te pa združijo z rezjo vinske trte. “Nekdaj, ko so bile zime še resnično snežene in je mraz stiskal do kosti, so vinogradniki v teh dneh začeli z deli v vinogradu, prva je prav rez, tam okoli Vincekovega, prve odrezane cepiče so dali ljudje v vodo, da so videli, kako ti začnejo poganjati. Zdaj se mnogi odpravijo v vinograde že pred koncem starega leta,” pravi Andrej Rebernišek, vodja ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda in predsednik Društva sadjarjev in vinogradnikov Osrednje Slovenske gotice, ki je vabilo na že 6.Vincekov pohod: “Včasih smo se med vinograde podali iz mesta, tudi z grajenskega konca, zdaj se zberemo tukaj na šolski posesti in naredimo eno tako klobaso med temi našimi griči. V šolskem vinogradu nazadnje opravimo prvo rez vinske trte v letu, kar blagoslovi tudi župnik, letos je to Jože Škofič z Destrnika.” Kaj dan, štiri mesece rezanja “Štiri mesece traja rez vinske trte v naših vinogradih,” pa je porekla Sabina Soko z Grajenščaka in dodala, da skrbijo za vinograde s kakimi 80 tisoč trtami. Da so jih povezala prav vinogradniška opravila in odločitev, da bodo službe zamenjale za kmetovanje,” dodajata Alenka Polanec z ptujske Maistrove ulice, ki se smeje, češ, “mi smo vinogradniki z ulice” in Danica Cestnik s Kicarja. Da je rez vinske trte je prvo, pa tudi najpomembnejše delo v vinogradu, so me med pohodom poučevali pohodniki in še, da z rezjo uravnavamo rodnost in kvaliteto grozdja, da trto spodbujamo ali zaviramo v rasti in vplivamo na njeno življenjsko dobo. “Vinska trta rodi na enoletnem
