Nizke obrestne mere za stanovanjske kredite, več služb, rast plač in znižanje cen stanovanj v času krize so razlogi, da postaja slovenski nepremičninski trg bolj živahen. Po podatkih poročila Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) za leto 2016 je skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremičninami na prostem trgu in javnih dražbah - teh je bilo 32 tisoč - znašala okoli 2,1 milijarde evrov in je mejo dveh milijard evrov prebila prvič po rekordnem letu 2007, ko je znašala okoli 2,3 milijarde evrov. Za preteklo leto je značilno še, da se je rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami nadaljevala že tretjo leto zapored. Skupno se je število prodaj hiš in stanovanj povečalo za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2015. Lani se je povečala tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. V primerjavi z letom poprej za okoli šestino. Na Gursu v tem vidijo skorajšnji začetek novega investicijskega cikla. "> V Mariboru cene stagnirajo Pogled v številke v osrednji, obalni in štajerski regiji razkriva, da je promet z nepremičninami na teh območjih rasel. V osrednji regiji so prodali za 13 odstotkov več stanovanj in za 11 odstotkov več hiš kot leta 2015. Na Štajerskem so številke še bolj vzpodbudne. Na Gursu ugotavljajo, da je tu po osmih letih krize končno oživel trg, saj so prodali za 20 odstotkov več stanovanj in za 19 odstotkov več hiš v primerjavi z letom 2015. Cene nepremičnin so rasle v vseh večjih mestih razen v Mariboru. V prestolnici se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2015 zvišala za sedem odstotkov. Zanj je bilo treba odšteti 117 tisoč evrov oziroma 2180 evrov za kvadratni meter. Kljub temu je taka cena rabljenega stanovanja v primerjavi s cenovnim vrhom leta 2008 za skoraj petino nižja. Lani se je zvišala tudi povprečna cena hiše, in sicer za 12 odstotkov v primerjavi z letom poprej. V Ljubljani je tako znašala 235 tisoč evrov. Zmeren trend rasti cen je bilo zaznati na Obali brez Kopra, kjer so cene za kvadratni meter poskočile z 2130