Cerar: Mini davčna reforma bo izboljšala konkurenčnost gospodarstva in prinesla nove zaposlitve

Cerar: Mini davčna reforma bo izboljšala konkurenčnost gospodarstva in prinesla nove zaposlitve

Prestrukturiranje davčnega sistema, ki ga je pripravila vlada, želi na eni strani povečati konkurenčnost gospodarstva, na drugi strani pa razbremeniti nekatere, ki so na socialnem dnu, je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka (ZL) povedal premier Miro Cerar. Zanikal je navedbe, da mini davčna reforma več prinaša bogatim kot revnim. Po Cerarjevih besedah so omenjeno prestrukturiranje davčnega sistema predlagali, da povečajo konkurenčnost gospodarstva. Slovenija ima namreč dokazano nadpovprečno obremenitev dela. Z razbremenitvijo nekaterih plač bo po njegovih pojasnilih gospodarstvo konkurenčnejše, hkrati pa bo lahko več zaposlovalo, kar bo prispevalo k zmanjšanju brezposelnosti, hkrati pa k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti. Z mini reformo po besedah Cerarja razbremenjujejo visoko strokovne in praviloma najproduktivnejše zavezance, ki pomembno prispevajo k družbenemu proizvodu, istočasno pa naj bi reforma prinesla večje zaposlovanje visoko kvalificiranih mladih, ki bi sicer odšli v tujino. Reforma na drugi strani po njegovih navedbah prinaša razbremenitev skoraj 20.000 ljudi, ki so na nižjih stopnjah dohodninske lestvice. Pri tem je podaril, da je vlada tudi že do zdaj sprejela nekaj socialno usmerjenih ukrepov. "Zadnje preverjanje stopnje revščine in socialne izključenosti je pokazalo znižanje za 0,2 odstotne točke. To je malo, pa vendar se premikamo," je dejal. Z ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in na drugi strani z ukrepi za zmanjšanje revščine namerava vlada po njegovih besedah nadaljevati, in sicer že prihodnje leto. Pohvalil se je še, da je vlada do zdaj uredila javne finance, uredila ravnanje z državnimi podjetji, marsikje ustavila rast korupcije in izboljšala bonitetne ocene Slovenije, s čimer jo je naredila bolj privlačno za tuje naložbe. Vlada je nedavno pripravila predlog sprememb treh davčnih zakonov, s katerimi želi doseči znižanje stroškov dela predvsem višje strokovno izobraženih zaposlenih. Po predlogu, ki naj bi

Prestrukturiranje davčnega sistema, ki ga je pripravila vlada, želi na eni strani povečati konkurenčnost gospodarstva, na drugi strani pa razbremeniti nekatere, ki so na socialnem dnu, je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka (ZL) povedal premier Miro Cerar. Zanikal je navedbe, da mini davčna reforma več prinaša bogatim kot revnim. Po Cerarjevih besedah so omenjeno prestrukturiranje davčnega sistema predlagali, da povečajo konkurenčnost gospodarstva. Slovenija ima namreč dokazano nadpovprečno obremenitev dela. Z razbremenitvijo nekaterih plač bo po njegovih pojasnilih gospodarstvo konkurenčnejše, hkrati pa bo lahko več zaposlovalo, kar bo prispevalo k zmanjšanju brezposelnosti, hkrati pa k zmanjšanju revščine in socialne izključenosti. Z mini reformo po besedah Cerarja razbremenjujejo visoko strokovne in praviloma najproduktivnejše zavezance, ki pomembno prispevajo k družbenemu proizvodu, istočasno pa naj bi reforma prinesla večje zaposlovanje visoko kvalificiranih mladih, ki bi sicer odšli v tujino. Reforma na drugi strani po njegovih navedbah prinaša razbremenitev skoraj 20.000 ljudi, ki so na nižjih stopnjah dohodninske lestvice. Pri tem je podaril, da je vlada tudi že do zdaj sprejela nekaj socialno usmerjenih ukrepov. “Zadnje preverjanje stopnje revščine in socialne izključenosti je pokazalo znižanje za 0,2 odstotne točke. To je malo, pa vendar se premikamo,” je dejal. Z ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in na drugi strani z ukrepi za zmanjšanje revščine namerava vlada po njegovih besedah nadaljevati, in sicer že prihodnje leto. Pohvalil se je še, da je vlada do zdaj uredila javne finance, uredila ravnanje z državnimi podjetji, marsikje ustavila rast korupcije in izboljšala bonitetne ocene Slovenije, s čimer jo je naredila bolj privlačno za tuje naložbe. Vlada je nedavno pripravila predlog sprememb treh davčnih zakonov, s katerimi želi doseči znižanje stroškov dela predvsem višje strokovno izobraženih zaposlenih. Po predlogu, ki naj bi

Scroll to top
Skip to content