“1. maja 2004 smo s Ciprom, Češko, Slovaško, Poljsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko in Malto postali polnopravni člani Evropske unije. Širitev je prinesla koristi vsem državam članicam in njenim državljanom,” so še zapisali v drugem tvitu.
15. obletnico širitve danes visoki predstavniki teh desetih držav obeležujejo s slovesnostjo v Varšavi, ki jo gosti poljski premier Mateusz Morawiecki. Udeležuje se je tudi slovenski zunanji minister Cerar, ki se je ob robu srečal s poljskim zunanjim ministrom, s katerim sta govorila predvsem o sodelovanju obeh držav v okviru Evropske unije, je Cerar sporočil na tem družbenem omrežju.
“Evropska unija je močna zato, ker povezuje različnost, drugačnost, majhne in velike. Ob 1. maju – prazniku dela in dnevu, ko obeležujemo 15. obletnico članstva v EU, vam čestitam in želim še več Evrope ter dostojno delo in plačilo za vse,” je dodal v drugem tvitu.
Širitve se je danes spomnil tudi predsednik Evropskega sveta, Poljak Donald Tusk. “V tistih dneh je bila Evropa za nas resnično simbol svobode, visokih standardov, blaginje, sodobnosti in varnosti. Nikoli nismo bili razočarani,” je dodal na Twitterju.
Petnajst let po velikem poku EU sicer zaposluje kaos z brexitom in boj z evroskeptiki, širitvenega apetita ni. Vrstijo se svarila EU, da izgublja verodostojnost in da se igra z ognjem, saj niti po zgodovinskem dogovoru Aten in Skopja o imenu premiki niso zagotovljeni, zlasti zaradi ostrih stališč Francije in Nizozemske.
Vrstijo se tudi pozivi h koreniti reformi evropske širitvene politike. Države Zahodnega Balkana bi bilo treba obravnavati kot sveženj, saj sicer ne bo mogoče zagotoviti sprave v regiji. Širitveni proces bi moral biti bolj večplasten in postopen, več bi moralo biti vmesnih postaj pred tisto končno – polnopravnim članstvom, je za STA ocenila analitičarka fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.
