“Slovenija je vedno odprta za dialog s sosednjo Hrvaško, vendar ko je ta dialog možen in smiseln,” je dejal Cerar na novinarski konferenci po zaključku vrha.

“Kot veste, smo tu zaenkrat še v slepi ulici. Naše pobude niso naletele na odziv, zato tečejo določeni procesi,” je poudaril Cerar in spomnil, da je Slovenija na Evropsko komisijo naslovila pismo glede implementacije arbitražne razsodbe in Bruselj zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog.

Na novinarsko vprašanje, zakaj je Slovenija oba postopka sprožila ravno zdaj, je Cerar odgovoril, da ti problemi sovpadajo. “Sodišča na Hrvaškem sprejemajo pravnomočne odločitve, ki so po oceni Slovenije protipravne, v nasprotju z dogovorom med državama,” je spomnil, pri čemer je imel v mislih mokriški memorandum.

“Konec lanskega leta se je iztekel šestmesečni pripravljalni rok za implementacijo arbitraže. Ker Hrvaška tudi v tem primeru ni spoštovala svoje pravne zaveze, je Slovenija morala reagirati. Zato ta dva procesa sovpadata,” je pojasnil.

Poudaril je še, da je za Slovenijo pomembno, da imata državi dobrososedske odnose, “ne bomo pa popustili, ko gre za naše pravne interese”. “Tukaj bomo te pravne poti uveljavljali do konca, če ne bo prej prišlo do drugačnega stališča na hrvaški strani,” je dodal.

Hrvaški premier je v izjavi za medije dejal, da nov sodni postopek ni prava rešitev za odprta vprašanja. “Kar se tiče vprašanja sodb hrvaških sodišč v zvezi z Ljubljansko banko, mislim, da je treba spoštovati to, čemur se reče vladavina prava,” je izjavil.

“To pomeni, da hrvaška sodišča delujejo neodvisno od hrvaške vlade in mi na noben način ne vplivamo na te sodbe,” je pojasnil.

Cerar je v odzivu na izjave hrvaškega kolega dejal, da je “vladavina prva na naši strani”. “Tako pri arbitraži kot pri sodbah hrvaških sodišč, ki pomenijo kršitev medsebojnega dogovora, prihaja do kršitve prava s strani Hrvaške. O tem ni dvoma,” je zatrdil v izjavi za medije.

Kot je dejal, je pomembno, da Slovenija zelo odločno reagira na vse te zadeve po pravni poti. “Če bo prišlo do mediacije ali ustreznih odgovorov v zvezi z arbitražo na strani komisije, potem se bo začel nov proces v smislu približevanja rešitev, če pa ne bo ustreznih odgovorov, bo morala Slovenija v obeh primerih pravno ukrepati,” je povedal Cerar.

Plenković je izrazil tudi obžalovanje, ker državama ni uspelo doseči določenega konsenza glede vprašanja meje. “Ta problem ni nepremostljiv. Hrvaška je Sloveniji predlagala rešitev, ki bi bila po moji oceni tako pravična kot sprejemljiva za obe strani,” je dejal in dodal, da bodo počakali na parlamentarne volitve v Sloveniji, nato pa nadaljevali dialog.

Glede morebitne slovenske blokade vstopa Hrvaške v schengensko območje je hrvaški premier dejal, da je za Slovenijo zelo pomembno, da Hrvaška vstopi v schengen. Za varnost Slovenije in nadzor nezakonitih migracij bi bilo veliko bolje, če bi bila tudi Hrvaška del schengna, je menil. “V tem primeru morda ne bi imeli žice na hrvaško-slovenski meji,” je dejal Plenković, ki ne vidi nobenega razloga, zakaj bi Slovenija ovirala Hrvaško.

“Vprašanje meje moramo rešiti na drug način, ne z blokadami. To se je izkazalo za zelo slabo pot,” je še dejal.

Cerar se je v izjavi za medije odzval, da Slovenija vztraja pri stališču, da je država, ki ne spoštuje vladavine prava, slab zgled EU in državam Zahodnega Balkana. Nespoštovanje vladavine prava po njegovih besedah otežuje delovanje schengna. Slovenija zato mora pravno ukrepati, saj gre v tem primeru za kršitve evropskega in mednarodnega prava.

Slovenija je 16. marca Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. S tem je sprožila 259. člen, ki omogoča članici, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti iz pogodb, da zadevo predloži Sodišču EU.

Preden članica vloži tožbo proti drugi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz pogodb, mora zadevo predložiti komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko sta obe državi dobili možnost, da se ustno in pisno izrečeta. Ustna obravnava je predvidena 2. maja.

Če komisija v treh mesecih ne poda svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču EU, še piše v 259. členu. Slovenija napoveduje, da bo zadevo predložila sodišču, tudi če komisija ne bo podala mnenja ali če bo to mnenje z njenega vidika negativno.

Viri v uradu predsednika republike Boruta Pahorja – Pahor je sicer kot premier podpisal arbitražni sporazum s Hrvaško – v zvezi s tem opozarjajo, da bo vložitev tožbe na Sodišče EU prelomen trenutek, ko ne bo več poti nazaj. Svarijo pred hitenjem in menijo, da bi morda bilo smiselno počakati, da Zagreb spremeni stališče, recimo, ko bo potreboval slovensko podporo za vstop v schengen.

Viri pri predsedniku sicer poudarjajo, da je zaupanje med sosednjima državama ključno, ter ocenjujejo, da je bilo v času po objavi arbitražne razsodbe dialoga med Ljubljano in Zagrebom premalo dialoga. Navsezadnje je naloga diplomacije, da ureja spore, dodajajo.

Premier Cerar se je danes ob robu vrha SEECP ločeno srečal z bolgarskim premierjem in predsedujočim EU Bojkom Borisovom, premierjem Kosova Ramushem Haradinajem in predsednikom vlade BiH Denisom Zvizdićem.