“Samo mnenje generalnega pravobranilca je po mojem šibko argumentirano. Takšno je tudi mnenje naših pravnikov, odvetnikov. Pa vendar počakajmo, kajti dokončna domena o tem, kako bo to mnenje ocenjeno, je v domeni sodišča,” je dejal na novinarski konferenci, potem ko je Pikamäe ocenil, da sodišče za tožbo ni pristojno.
Opozoril je, da je sodišče doslej odločilo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju generalnega pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je “postopek precej negotov”, je pojasnil.
Sodišče naj bi odločilo prihodnje leto. Če bo odločilo, da je dopustna, v kar Slovenija verjame, da bo, bo nato odločalo o vsebini.
Minister je poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi “nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe”. S to razsodbo je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je dejal.
Poudaril je, da je z arbitražno odločbo prvič v zgodovini dokončno določena meja s Hrvaško in da mora Slovenija vztrajati, da se “ta meja upošteva dosledno, da torej Hrvaška izvrši svojo mednarodno pravno zavezo povsem neodvisno od tega postopka” na sodišču v Luxembourgu. Če pa bi se postopek na koncu iztekel v našo korist, “bi bil to še dodaten pritisk, da bi Hrvaška uredila tudi tiste zadeve, ki jih mora v skladu z evropskim pravnim redom”, meni.
Spomnil je, da je Slovenija postopek pred Sodiščem EU sprožila zato, ker zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, torej mednarodnega prava, Hrvaška avtomatično krši pravni red EU.
Na novinarsko vprašanje, kakšen je plan B, če sodišče odloči, da za tožbo ni pristojno, je minister izpostavil, da plan B ni potreben, saj “obstaja plan A, ki je popolnoma jasen – Hrvaška mora izvršiti arbitražno odločbo”.
Gre za spoštovanje prava in pravnega reda, ki je temelj delovanja EU, je poudaril minister. Spomnil je na izraženo pričakovanje Evropske komisije, da bosta obe članici izvršili arbitražno odločbo, kar je “normalno pričakovanje v pravnem okolju”.
“Nihče na tem svetu do danes ni rekel, da Hrvaška ni dolžna izvršiti odločbe. Je pa veliko držav, ki so povedale, tudi evropske, da jo mora, ker je to v skladu z mednarodnim pravom,” je izpostavil. V primeru torej, da tožba ne bi uspela, “ostaja še vedno čvrsta obveza, da mora Hrvaška spoštovati mejo”, je dejal.
Kot je dodal, je jasno, da je glede določitve meje pravna pot izčrpana. “Tudi sam pravobranilec pravi, da vprašanje določitve meje po svojem bistvu pomeni vprašanje mednarodnega javnega prava, za katero sodišče v Luxembourgu ni pristojno. In tega se mi zavedamo. Mi nismo vprašali luxembourškega sodišča, kje poteka meja in ali bi določilo mejo. To je dejstvo, ki obstaja. Mi smo samo zatrdili (…) da to, da Hrvaška ne spoštuje te meje, posega tudi v evropski pravni red,” je dodatno pojasnil.
