Minister je na dogodku v organizaciji Inštituta za strateške rešitve govoril predvsem o širitvenem procesu, ki ga je po njegovem mnenju treba nujno nadaljevati in omogočiti Zahodnemu Balkanu evropsko perspektivo. “Vedno bolj sem optimističen glede širitve, četudi smo imeli nekaj grenkih trenutkov v zadnjem letu,” je dejal Cerar v uvodnem pogovoru z novinarjem časnika Delo Juretom Koscem.

Izrazil je prepričanje, da se bo predvsem za Severno Makedonijo in Albanijo lahko našla rešitev že v prvi polovici leta, saj je večina članic EU naklonjena začetku pogajanj. Po njegovem pa bodo lahko v tem času tudi dosegli dogovor o glavnih točkah metodologije širitve.

Opozoril je, da se ne sme ponoviti lanskoletne napake, ko EU ni odprla vrat Severni Makedoniji in Albaniji. “Ni držala obljube, ljudi v teh državah smo razočarali,” je dodal.

Širitveni proces je namreč pomemben tudi za boljše povezovanje, odnose in poslovne priložnosti, je poudaril Cerar. Čeprav je širitveni proces dolgotrajen postopek s številnimi zahtevami, si minister ne predstavlja, da bi ta del evropske družine dolgoročno ostal zunaj Evropske unije.

Opozoril je, da če te države ne bodo postale članice EU, jih bomo izgubili, saj svoj vpliv v regiji že širijo druge države, kot so na primer Rusija, Turčija, Kitajska. Tuje investicije so bile vedno pomembne, a ekonomija ni edini faktor na tem območju, treba je biti tudi bolj politično aktiven, je prepričan Cerar.

Zagotovil je slovensko podporo širitvenemu procesu in poudaril, da Slovenija vedno znova opozarja na to temo. “Moramo izkoristiti priložnost leta 2021, ko bomo predsedujoči Evropski uniji,” je dodal. Čeprav je trenutno še težko predvidljivo, kakšne bodo razmere takrat, je zagotovil, da bo Slovenija naredila, kar se da, da bo obe strani – tako države Zahodnega Balkana kot EU – spodbujala k nadaljevanju širitvenega procesa.

Cerar se je pred dogodkom neformalno sestal tudi z nekdanjo avstrijsko zunanjo ministrico Karin Kneissl, ki je prav tako sodelovala na dogodku. Med drugim sta spregovorila o oblikovanju nove avstrijske vlade, sodelovanju med državama v letu medsosedskega dialoga in situaciji v regiji. Dotaknila pa sta se tudi trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Kneisslova je sicer na dogodku govorila predvsem o geostrateškem pomenu razumevanja sveta in poudarila, da mora EU postati geopolitična sila. Ali bo, kot obljublja, to postala, pa bo vidno v petek na izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU, je dodala.

Kot primer geopolitičnega širjenja je sicer nekdanja avstrijska ministrica navedla Kitajsko, ki se z zasebnimi investicijami ne širi le v jugovzhodni Evropi, kot Kneisslova imenuje Zahodni Balkan, ampak tudi v drugih delih Evrope.