Tako se je premier odzval na kritike, da je socialni vrh EU zgolj še en političen šov z veliko visokoletečimi obljubami, ki pa ne bodo imele konkretnih učinkov.

Prav socialna komponenta je po Cerarjevih besedah zelo pomembna in izraz solidarnosti, ki ljudi najbolj povezuje.

Poleg rasti in razvoja sodobnih tehnologij je tako treba skrbeti tudi za socialno področje in Slovenija to intenzivno počne – ne le, da je izšla iz krize, ampak dosega pomemben napredek na socialnem področju, je izpostavil premier.

To po njegovih besedah dokazuje tudi analiza fundacije Bertelsmann, objavljena v četrtek, ki Slovenijo po socialni pravičnosti uvršča na peto mesto, za Dansko, Švedsko, Finsko ter pred Nemčijo, Francijo in Avstrijo. Slovenija je na primer v samem evropskem vrhu po enakosti dohodkov žensk in moških.

Kot dosežek je premier izpostavil tudi enoletni mandat predsedovanja skupini držav EU na področju socialne ekonomije za leto 2018 in naziv evropske prestolnice socialne ekonomije za Maribor.

Slovenska socialna politika dokazuje, da smo v praksi zavezani načelom iz evropskega stebra socialnih pravic, ki ga je EU slovesno razglasila danes v Göteborgu, in tako bomo tudi nadaljevali, je poudaril premier.

Vesel je, da je bilo pri pripravi listine o evropskem stebru socialnih pravic upoštevano tudi marsikaj, za kar se je zavzemala Slovenija, zdaj pa je treba ta načela začeti čim prej izvrševati.

Na socialnem vrhu so potekale tri vzporedne razprave: o dostopu do trga dela, o pravičnem zaposlovanju in delovnih pogojih ter o podpori tranziciji ob menjavi delovnih mest. Slovenski premier je sodeloval v razpravi o pravičnem zaposlovanju.

“EU svojega cilja dvigovanja konkurenčnosti ne sme dosegati z zmanjševanjem stroškov dela ali na škodo pravic delavcev, temveč predvsem s povečevanjem produktivnosti, kompetenc in znanja,” je poudaril v sklopu te razprave.