Cerar se je danes sestal z župani in načelniki upravnih enot s tistih območij, ki jih arbitražni sporazum zadeva “v tem smislu, da vpliva na usode naših ljudi”. Tako so se v Ljubljani danes mudili predstavniki občin Lendava, Metlika in Razkrižje ter načelniki upravnih enot Lendava, Metlika, Piran in Ljutomer.

Pogovor je bil po oceni premierja zelo konstruktiven, saj so mu povedali marsikaj, na kar bi morali biti v prihodnjem obdobju pozorni.

Sam pa jim je zagotovil, da bodo storili vse, da bi ostali v nadaljnjem stiku s temi območji oz. njihovimi predstavniki, da bi tudi ljudem lahko dali vse potrebne informacije. Sicer pa je premier zadovoljen, da so tudi načelniki že pokazali pripravljenost, da bi v prihodnjih dneh vzpostavili neposredno komunikacijo z lokalnim prebivalstvom.

“Prvo naše vodilo je pomagati ljudem, kjer to pomoč potrebujejo,” je izpostavil Cerar. Omenil je tudi možnost finančnih ukrepov ali sprememb zakonodaje. Sicer pa so se aktivnosti že začele. Vlada se bo z vsebino sodbe formalno seznanila 10. julija. Po njeni preučitvi pa bodo že lahko začeli izvajati tudi bolj usmerjene ukrepe, je povedal Cerar.

Župan Razkrižja Stanko Ivanušič upa, da se bo država potrudila poskrbeti tako za tiste prebivalce, ki se “nikakor ne morejo sprijazniti”, da so na Hrvaškem, in sicer z novimi domovi, kot tudi za tiste, ki hočejo kljub vsemu ostati na Hrvaškem. Cerar bo sicer v soboto tudi obiskal Razkrižje, kjer se je na hrvaški strani znašlo 35 ljudi v devetih hišah oz. domačijah.

V Metliki so medtem z odločitvijo arbitražnega sodišča zadovoljni. Kot je dejal župan Darko Zevnik, so bili pripravljeni tudi na hujši scenarij, zato ga veseli, da je sodišče prepoznalo tudi drugačna pravila in ne le katastrska. “V zaselku Drage so zadeve urejene. Upamo, da se bodo začeli prenosi zemljiških knjig in katastra, da bodo lahko ljudje urejali svoje zadeve,” je povedal in hkrati priznal, da jim v tem trenutku še ni povsem jasno, kaj bo z Brezovico pri Metliki.

Tam je območje ostalo katastrsko razdrobljeno z nekaj sto kvadratnih metrov “enklav” hrvaškega katastra, v kateri so sredi vasi ostale štiri hiše.

Podobno so z določitvijo meje na morju zadovoljni v Piranu. Načelnik tamkajšnje upravne enote Ivan Seljak je dejal, da je takšno splošno mnenje med ribiči. Na levem bregu reke Dragonje so bila pričakovanja drugačna in tudi v zaselku Škodelin je nekaj prebivalcev, ki so ostali za mejo. “V prihodnosti bomo morali večkrat komunicirati z njimi, kakšne so njihove želje in kaj pričakujejo,” je dejal.

Skupaj naj bi v treh spornih zaselkih na levem bregu Dragonje, Škodelin, Bužin in Mlini, živelo kakih 30 ljudi. Na hrvaškem bregu je ostal tudi Joško Joras.

O napovedi hrvaških ribičev, da nameravajo še vedno loviti do sredine Piranskega zaliva, je premier danes povedal, da bi bilo neprimerno, če bi naša ali hrvaška stran provocirala drugo stran. Vse državljane, tudi ribiče, je zato Cerar pozval, naj se vzdržijo tovrstnih dejanj. Vsaka provokacija bi namreč poslabšala medsebojne odnose, je ocenil premier.

Čeprav je naselje Mirišče ostalo na slovenski strani, pa je manj zadovoljstva v upravni enoti Lendava. Katastrska meja zajema tudi visok obrambni nasip ob reki Muri, za katerega je po besedah načelnika lendavske upravne enote Štefana Gjerkeša jasno, da ga Hrvaška ne bo redno vzdrževala. Obenem je opozoril, da v naselju Hotiza katastrska meja sega do samih hiš, v nekaterih primerih zajema celo ohišnice in vrtove.

Arbitražno sodišče je namreč s četrtkovo sodbo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju. Presodilo je, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok pas, ki predstavlja območje stika Slovenije z odprtim morjem.