Eden ključnih problemov so normativi. Podjetja se izogibajo razkritju, koliko površine mora njihov delavec počistiti v določenem času, ker je to odvisno od objekta, vgrajenih materialov, zasedenosti prostorov in drugo, pravijo. Pripravljate priročnik za izbor najboljše vrednosti v javnih naročilih, normative in priporočene cene storitev čiščenja ste tudi izračunali in objavili. Kakšni so in zakaj niso zavezujoči? "Nikogar ne moremo zavezovati, kako naj dela in za kakšen denar, lahko le dajemo priporočila. Splošno priporočljiv normativ za čiščenje pisarn je 1200 kvadratnih metrov v osmih urah, iz česar izhaja priporočena cena 1,45 evra na kvadratni meter, izračunov pa je več, odvisno od objekta, frekvence čiščenja in opravil. Normativi obstajajo tudi za vrtce in bolnišnice, ki pa se jih nihče ne drži, čeprav so uzakonjeni. Mi nimamo nobenega vzvoda, da bi pritisnili na naročnike in ponudnike, naj spoštujejo priporočila. Pri skoraj 95 odstotkih javnih naročil je edini kriterij nizka cena. Ta vodi v zniževanje stroškov, kar je razumljivo, vendar vodi do skrajnosti, da želijo servisi s čim manj ljudmi narediti čim več, ker z realnimi cenami posla na razpisu ne morejo dobiti. Seveda posledično prihaja do preobremenjenosti, pregorevanja delavcev, nezadovoljivega čiščenja in nepoštenih ter nezakonitih poslovnih praks. Dogaja se, da imajo delavci pogodbe za polovični delovni čas, delajo pa šest do osem ur. Ampak bodimo iskreni, tudi ko greste v trgovino in imate na razpolago dva zelo podobna artikla, običajno kupite cenejšega in ne razmišljate, ali je zanj delal ubogi črnček za en evrov na dan. Naročniki in tudi kakšen ponudnik velikokrat ne vedo, koliko v celoti, z bolniško in dodatki vred, stane čistilec, gledajo le neto strošek oziroma minimalno plačo." Kako se potem sploh lahko gredo ta posel? "Naročnike v glavnem zanima pravna ustreznost posla, razpisa. Določene firme pa gredo v posle pod ceno namenoma, da dobijo reference za drugi razpis. S tem izrivajo konkurenco in