Kar dve civilni iniciativi od treh, ki trenutno obravnavajo umeščanje Magnine lakirnice v trikotnik med letališčem, avtocesto in železnico v Hočah, sta sestankovali danes. Največ podpornikov ima trenutno civilna iniciativa Rešimo Rogoški gozd. V dvorani krajevne skupnosti Rogoza je na zboru krajanov zbrala več kot 100 krajanov, ki so brez glasu proti podprli sklepe, ki sta jih predlagali krajevna skupnost in iniciativa. Odločno so proti sečnji gozda, zahtevajo, da se v občinskem prostorskem načrtu kmetijske površine, kjer je zdaj še gozd, znova določijo kot gozdne površine in da se nadomestna zemljišča iščejo drugje. "Nismo proti Magni, smo pa proti sečnji gozda," so bili soglasni. Tudi obljubam podžupanje občine Hoče-Slivnica Andreje Kavaš, da gre v prvi fazi le za osem hektarjev gozda, ni verjel nihče. "Ne nas ‘fopat‘, Andreja," se je slišalo iz dvorane, ko je dejala, da tudi občina ne želi tega scenarija. Krajani so podprli tudi idejo o referendumu, če občina ne bi izpolnila zahtev. "Sečnjo gozda je zahtevalo ministrstvo," je Uroš Blažič, predsednik rogoške krajevne skupnosti, odgovoril na številne kritike zaradi neaktivnosti v času sprejemanja občinskega prostorskega načrta. "Magno umeščajo v gozd" O pomenu gozda se s krajani strinjajo tudi naravovarstveniki. Tomaž Jančar iz največjega naravovarstvenega društva pri nas, Društva za opazovanje ptic Slovenije: "V krajini, kjer prevladujejo intenzivno kmetijstvo in industrija, je vsak grm, kaj šele gozd pomemben. Na nek perverzni način se posredno Magna umešča v gozd. V bistvu bo stala na njivah, ampak dokler imamo pravila, da njive nadomeščamo z najbolj dragoceno naravo Dravskega polja, enim redkih zatočišč narave v tem delu, pravzaprav stoji v gozdu." Da gre za nekvaliteten borov gozd, argumentira odločitev o sečnji Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica, in da je zamisel, da naj bi kmetijska zemljišča nadomeščali z navažanjem zemlje z gradbišča lakirnice na poseko, podalo ministrstvo za kmetijstvo. Presoje posl