Za prometne nesreče z najhujšimi posledicami, ki so se zgodile na slovenskih cestah v lanskem letu je v 90 odstotkih kriv človek, so pokazale analize prometnih nesreč za leto 2016. Čeprav se je lani v primerjavi z letom 2015 na naših cestah zgodilo manj prometnih nesreč, v njih se je manj ljudi lažje in huje poškodovalo, pa je v njih žal umrlo več ljudi. O vzrokih in posledicah ter o ukrepih, kako izboljšati prometno varnost so danes spregovorili na tiskovni konferenci Igor Velov, prvi mož Javne agencije za varnost v cestnem prometu, Ivan Kapun, šef prometne policije na Generalni policijski upravi, Urlich Zorn iz Darsa, Lilijana Herga iz Direkcije RS za infrastrukturo ter prometni psiholog Marko Polič. Vinjeni in hitri vozniki Ivan Kapun je poudaril, da ni res, da se prometne nesreče z najhujšimi posledicami zgodijo zaradi spleta nesrečnih okoliščin, saj imamo na nekatere zelo pomembne udeleženci v prometu zelo veliko možnosti vplivanja. Torej na alkohol, hitro vožnjo in uporabo varnostnega pasu. Ravno ti trije dejavniki so najpogostejši vzroki hudih prometnih nesreč, torej vinjeni vozniki ali drugi udeleženci v prometu, prehitra vožnja in neuporaba varnostnega pasu. Kar tretjina mrtvih voznikov in potnikov, udeleženih v prometni nesreči med njo ni bila pripeta z varnostnim pasom; umrli so zato, ker so na primer med prevračanjem avtomobila padli iz njega. Od 24 mrtvih motoristov lani jih je kar 19 umrlo zato, ker so vozili prehitro. 37 mrtvih udeležencev v prometu pa je lani umrlo zato, ker so jih povozili pijani vozniki. Od 13 mrtvih kolesarjev in 22 pešcev v lanskem letu jih je bila večina takšnih, ki so zaradi svoje slabe vidnosti v mraku ali temi, ker niso bili označeni s svetlobnimi znaki, postali žrtve prometnih nesreč, ker jih vozniki avtomobilov niso videli. Zato bo policija še naprej izvajala vse začrtane preventivne in represivne dejavnosti, je povedal Kapun, pri tem pa jim bo pomagala dodatna oprema (sistemi za merjenje hitrosti provida, nova vozila ter