“Glede na kadrovsko podhranjenost, nezadostno tehnično in varnostno opremljenost mejnih prehodov in cest ocenjujemo, da bo opravljanje nalog policistov izjemno oteženo. Zato je pričakovati zelo dolge čakalne dobe za prestop meje, bistveno povišana varnostna tveganja tako za državljane kot za policiste, ki bodo izvajali kontrolo, neposredno in posredno gospodarsko škodo, še zlasti na področju prometa in turizma ter onemogočeno nemoteno, hitro prehajanje meje dnevnim migrantom in lokalnim prebivalcem,” v Policijskemu sindikatu Slovenije predvidevajo črni scenarij na slovensko-hrvaški meji od petka dalje. Takrat namreč začne veljati evropska uredba, ki po novem določa sistematično preverjanje vseh potnikov – brez izjem – na zunanjih schengenskih mejah. Te ukrep je EU uvedla kot odziv na teroristične napade v Evropi. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je potrdil, da bo Slovenija ta nadzor izvajala, izpostavil pa je pričakovanje, da bo Hrvaška čim prej vstopila v schengenski informacijski sistem. Kako se meje zapirajo Prost pretok potnikov znotraj schengenskega območja je že nekaj časa preteklost. Članice EU so trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem območju, med katerimi je tudi meja med Slovenijo in Avstrijo in ki se izteče 11. maja, potrdile februarja. Ta nadzor je bil uveden maja lani. Na podlagi tega sklepa sme Avstrija izvajati nadzor na meji z Madžarsko in Slovenijo, Nemčija na meji z Avstrijo, Danska v pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji z Nemčijo, Švedska v nekaterih pristaniščih in na mostu Öresund ter Norveška v pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske. Države članice EU so trimesečno podaljšanje nadzora omenjenih notranjih meja potrdile na predlog Evropske komisije. Ta je po poročanju STA ocenila, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora: v Grčiji je še vedno veliko nezakonitih migrantov in razmere na zahodnobalkanski poti so krhke, kar pomen
