Poročilo vključuje prvo globalno oceno časa, ki ga deklice namenijo gospodinjskim opravilom kot so kuhanje, čiščenje, skrb za družinske člane ter zbiranje vode in nabiranje lesa.

Podatki kažejo, da nesorazmerno breme domačih opravil na ženske pade že v njihovem ranem otroštvu; deklice, stare od 5 do 9 let v primerjavi z dečki iste starosti za omenjena opravila namenijo 30 odstotkov več časa (40 milijonov več ur na dan). Število ur s starostjo narašča, saj deklice, stare od 10 do 14 let v primerjavi z dečki iste starosti za domača opravila namenijo 50 odstotkov več časa (120 milijonov ur več na dan).

»Preobremenjenost deklet z neplačanim gospodinjskim delom se prične že v zgodnjem otroštvu in se še stopnjuje z njihovim odraščanjem,« je povedala Anju Malhotra, glavna svetovalka za enakost spolov pri UNICEF-u. »Posledično dekleta žrtvujejo ključne priložnosti za učenje, rast in razvoj ter pomemben del otroštva. Ta neenakopravna porazdelitev dela med otroki ohranja stereotipe na osnovi spola ter predstavlja dvojno breme za generacije žensk in deklet.

Poročilo ugotavlja, da je delo deklic manj vidno in pogosto podcenjeno. Vse prepogosto odgovornosti odraslih kot je skrb za družinske člane, vključno za druge otroke, pade na bremena deklic. Čas, ki ga deklice namenijo za gospodinjska opravila, omejuje njihov čas za igro, druženje z vrstniki, izobraževanje in izkustvo otroštva. V nekaterih državah pa nabiranje lesa in zbiranje vode deklice izpostavlja tveganju za spolno nasilje.

»Statistična opredelitev izzivov, s katerimi se spopadajo deklice, je prvi korak do enega od ciljev trajnostnega razvoja: doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic, ter do premagovanja ovir, s katerimi se sooča 1,1 milijarda deklet,« je povedal Attila Hancioglu, vodja Podatkov in analitike pri UNICEF-u.

UNICEF-ovo poročilo še ugotavlja, da so podatki za dve tretjini od 44 indikatorjev ciljev trajnostnega razvoja, vezanih na deklice, omejeni ali zelo slabi. Poleg gospodinjskih opravil poročilo obravnava tudi druge podatke, vezane na izzive deklic, ki jih naslavljajo cilji trajnostnega razvoja, kot so nasilje, otroške poroke, obrezovanje žensk in deklic ter izobraževanje. Doseganje ciljev, vezanih na omenjeno problematiko, in opolnomočenje deklic s pomočjo znanja, veščin in virov, ki jih potrebujejo za doseganje polnega potenciala, ne koristi le deklicam, temveč lahko napaja gospodarsko rast, spodbuja mir in zmanjšuje revščino.