Grčija sicer svežega denarja ne potrebuje nujno, vendar bi bilo zaradi stabilnosti in zaupanja koristno dogovor o naslednjem obroku pomoči doseči razmeroma hitro, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ob prihodu na sestanek finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju. V najboljšem primeru je danes pričakovati odločitev, da se predstavniki štirih institucij, ki se z grškimi oblastmi pogajajo o ukrepih v zameno za finančne obroke, vrnejo v Atene in poskušajo doseči tehnični dogovor o drugem pregledu izvajanja tretjega programa pomoči. “Z institucijami in grško vlado smo opravili intenzivne pogovore, da bi utrli pot za vrnitev misije v Atene,” je ocenil Dijsselbloem. Po sestanku evroskupine bo po njegovih besedah jasno, ali so izpolnjeni pogoji za ta korak. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je nakazal, da obstaja med institucijami soglasje, ki naj bi omogočilo njihovo vrnitev v Atene. Nad izvajanjem programa pomoči za Grčijo bdijo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB), evropski reševalni sklad ESM in Mednarodni denarni sklad (IMF), a IMF za zdaj v tretjem programu pomoči še ne sodeluje s finančnimi prispevki. Finančno sodelovanje namreč v skladu pogojujejo z verodostojnimi fiskalnimi ukrepi in reformami ter z zagotovitvijo vzdržnega grškega javnega dolga, ki po bruseljski zimski gospodarski napovedi še vztraja pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). Glavni odprti vprašanji sta fiskalna prihodnost Grčije in reforma trga dela. Eden glavnih problemov je to, da IMF na podlagi svojih napovedi, ki temeljijo na bolj pesimističnih obetih za rast kot napovedi evropske strani, zahteva dodatne fiskalne ukrepe, kar grške oblasti zavračajo. Tudi če se institucije ta teden vrnejo v Atene in če tehnični dogovor dosežejo kmalu, je nato potreben načelni politični dogovor, potem pa še izvedba nacionalnih postopkov za odobritev izplačila naslednjega obroka, pri čemer je lahko problem prihajajoča volilna sezona v Evropi. Čeprav so v
