Afera o dodatkih za stalno pripravljenost tudi po letu in pol od razkritja še ni dobila epiloga. Potem ko so zaposleni, ki so dodatek prejemali, tega vrnili posamičnim fakultetam, Univerza v Ljubljani zbranega denarja ni želela vrniti v državno blagajno. Danes je na ljubljanskem Okrožnem sodišču tako potekal prvi narok v tožbi, s katero želi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport od univerze nekaj manj kot 781 tisoč evrov. "Lahko potrdimo, da bomo vztrajali pri nevračilu dodatka za stalno pripravljenost državi do sodne odločbe. Med drugim zato, ker se nenehno govori o protizakonitem izplačevanju, ki pa ni bilo sodno potrjeno. Zato ker je prvi nadzorni organ potrdil nespornost izplačevanja dodatkov, kolikor je urejena s pravilniki, potem pa je drugi nadzorni organ to mnenje spremenil kljub pravilniku. Ker sredstva niso bila porabljena nenamensko. Ker še sedaj brez podlage v kolektivni pogodbi za področje izobraževanja nekateri ta dodatek prejemajo," so pred dnevi z ljubljanske univerze nanizali razloge, zakaj vztrajajo v sporu z državo. 781 tisoč evrov približno država zahteva od ljubljanske univerze zaradi dodatkov za stalno pripravljenost Da nobena stran očitno ne bo popustila, je danes po obravnavi dejal tudi odvetnik ljubljanske univerze Dino Bauk: "Državno pravobranilstvo danes ni dokazalo tistega, kar trdi, to je, da so bili dodatki izplačani iz proračunskega denarja. Glede na to, da je univerza v financiranju osnovne, torej študijske dejavnosti, iz proračuna tako ali tako podfinancirana in da mora sama iskati sredstva na trgu z izrednim študijem in podobno, ni logično oziroma vzdržno, da je za dodatke za stalno pripravljenost dobila denar iz proračuna." Univerza torej želi, da ji država dokaže, da je bil denar, ki ga je porabila za dodatke, res v celoti tisti, ki jim ga je odmerila država. Za tisti del, ki je bil izplačan iz proračuna, bi se univerzitetna stran bila pripravljena poravnati, a o tem, kolikšen je bil ta delež, odvetnik univerze včera