"Naš cilj je, da obsojenci čim prej pridejo iz našega zavoda in se znova vključijo v življenje na svobodi. Zato jim v zavodu nudimo različne programe, v katere se lahko vključijo - in se tako čim bolje pripravijo na življenje po prestani zaporni kazni. Zato smo se tudi odločili, da v naše vsebine vključimo tudi program za nasilne obsojence," je v zavodu za prestajanje zaporne kazni Dob povedal direktor zavoda, mag. Bojan Majcen. Slovenija je namreč ena redkih evropskih držav, ki v zaporniškem sistemu nima programov za nasilne obsojence, vendar pa, kot kaže, ne bo več dolgo tako. Slovenija sicer že ima verificiran program za nasilne obsojence - nastal je v sodelovanju z Društvom za nenasilno komunikacijo (DNS) - vendar na Dobu še ni v celoti zaživel, saj še nimajo dovolj strokovnjakov, ki bi se lahko ukvarjali le z izvajanjem tega programa. Nekaj njihovih pedagoških delavcev je sicer končalo izobraževanje za izvajanje programa, vendar pa so preobremenjeni z drugim pedagoškim delom za obsojence, da bi ga zmogli izvajali v celoti. Vendar pa določene vsebine iz programa vnašajo v druge programe za obsojence, ki jih izvajajo na Dobu. Čedalje več nasilnih obsojencev Majcen sicer pravi, da se je v zadnjem času nekoliko zmanjšalo število zaprtih na Dobu, na zaprtem, polodprtem in odprtem oddelku dnevno beležijo okoli 560 obsojencev, imeli pa so jih tudi že več kot 600. V zaporu na Dobu prestajajo kazen obsojenci, katerim je bila izrečena kazen od leta in pol zapora do tridesetletne zaporne kazni. "Ker v naš zavod prihaja čedalje več obsojencev, ki so storili kaznivo dejanje z elementi nasilja, bo zanje takšen program, ko bo v celoti zaživel, zelo dobrodošel. Najpomembnejše pa je, da si obsojenci sami želijo spremeniti svoje vedenje in življenje po prihodu iz zapora, kar pa je zelo dolgotrajen proces. Da bi to dosegli, se že zdaj lahko vključujejo v različne programe v zavodu, kot so na primer zdravljenje odvisnosti od drog ali alkohola, delovna terapija ter drugo," dodaja M