Čeprav je večina Britancev podprla izstop svoje države iz EU, se to še ne bo zgodilo takoj. Pravna podlaga za izstop države članice, je lizbonska pogodba, a njen 50. člen predvideva dve leti pogajanj o izstopu. Postopek podrobneje ni opredeljen, zato bo že ta predmet pogajanj med Veliko Britanijo in preostalimi 27 članicami EU. Že to lahko traja precej časa. V lizbonski pogodbi je za izstop predvideno 2-letno prehodno obdobje. Pričakovati je, da bodo države članice sprejele pogajalska izhodišča, v njihovem imenu pa se bo z Britanci pogajala evropska komisija. Predsednik britanske vlade David Cameron je v izjavi, kjer je napovedal odstop, že povedal, da sam ne bo evropski komisiji kot varuhinji evropskih pogodb prenesel sporočila o aktivaciji 50. člen lizbonske pogodbe. Kot pravi bo to prepustil svojemu nasledniku. V pogajanjih o izstopu se bo treba dogovoriti o položaju Britancev, ki živijo in delajo v drugih članicah EU in o državljanih drugih članic, ki živijo in delajo v Veliki Britaniji. Prav tako bo treba doseči dogovor o statusu in pogojih za poslovanje britanskih podjetij na trge drugih članic in obratno. Države članice bodo odločale o sporazumu o izstopu Velike Britanije iz EU s kvalificirano večino glasov, kar pomeni, da posamezna članica odločitve ne more preprečiti z vetom. Zaplete pa se lahko pri pogajanjih, ali bo izstopno pogodbo ratificiral le evropski svet, v katerem sedijo voditelji držav članic, in evropski parlament, ali tudi parlamenti držav članic. Glede na prakso v zadnjih letih, ko je neformalna voditeljica EU nemška kanclerka Angela Merkel, je pričakovati, da bo večina ključnih odločitev glede izstopa Velike Britanije iz EU sprejeta na neformalnih večerjah v ožjem krogu in seveda za tesno zaprtimi vrati. Tako so bile sprejete vse ključne odločitve o reševanju evrske in begunske krize. Upoštevati je tudi treba, da britansko vlado zdaj čaka vladna in gospodarska kriza. Tečaj funta v primerjavi z dolarjem je že padel na najnižjo vrednost v zadnj