Pisalo se je leto 2007, ko se je zgodil eden najhujših in hkrati najbolj tipičnih kibernetskih napadov sodobnega časa. Tako imenovani ruski domoljubni hekerji naj bi bili po tem, ko je Estonija odstranila sovjetski spomenik iz druge svetovne vojne, v povračilo izvedli kibernetski napad na baltsko državico. Šlo je za množični DDoS-napad, kar laično pomeni onemogočanje delovanja storitve s preobremenitvijo. Estonija je bila "onemogočena" tri tedne, saj se jim je sesul bančni, elektro, vladni in nasploh ekonomski sektor, na pomoč pa so morali priskočiti strokovnjaki z vsega sveta, da se je zajezila in odpravila škoda. Rusija ni nikoli priznala, da je bila vpletena, pa tudi dokaza ji ni bilo mogoče naprtiti, saj so napadi prihajali od vsepovsod. Pruski general Carl von Clausewitz je dejal, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, med druga sredstva pa nedvomno danes sodijo tudi kibernetski napadi. Kibernetski napadi kot nadaljevanje hladne vojne Dnevno naj bi se v članicah zveze Nato zgodilo 500 različnih registriranih kibernetskih napadov. V evroatlantski varnostni skupnosti, kateri pripada tudi Slovenija, se veliko govori, napleta in ugiba o kibernetskih napadih s strani "hladovojnega" rivala Rusije, ki konsenzualno velja za kibernetsko velesilo, približno sposobno kosati se z ZDA, največjo silo v najsodobnejši domeni vojaškega udejstvovanja. Ameriška obveščevalna skupnost, ki predstavlja temeljni gradnik tako imenovane ameriške globoke države, in ameriški mediji vse bolj odločno usmerjajo prst v Rusijo z obtožbami, da naj bi stala za vdori v računalniške sisteme demokratske stranke, ruske kibernetske akcije pa naj bi bile celo odločilno prispevale k zmagi republikanskega kandidata Donalda Trumpa na lanskih novembrskih predsedniških volitvah v ZDA. Če se bodo domneve vdora ruskih hekerjev v strežnike ameriške demokratske stranke izkazale za resnične, bo mogoče trditi, da so se ZDA in Rusija zapletle v kibernetsko vojno. Ali lahko že trdimo, da je kibernet