Sodobno bojišče v mednarodni skupnosti je vsepovsod, ni omejeno le na območja vojaških spopadov, pravijo strokovnjaki za nacionalno varnost. “Drži, pri klasičnih vojnah je znano, kdaj in kje potekajo, ter seveda, kdaj in kje se zaključijo. Pri digitalni vojni teh okvirov ni. Potekajo ves čas. Nenehno različne skupine napadajo vse, kar jim pride pod tipkovnico – od držav pa vse do institucij, korporacij in seveda kritične infrastrukture.” Kje so denimo države najbolj ranljive na kibernetskem področju? “Nedvomno na področju kritične infrastrukture, saj preko te lahko nekdo ‘ustavi‘ državo in normalno delovanje njenih institucij. Lahko zaustavi finančno trgovanje, odklopi električno omrežje … Največji kibernetski napad z virusom Stuxnet je upočasnil bogatenje urana v iranskih laboratorijih, pri čemer so napadalci, domnevno gre za obveščevalne službe ZDA in Izraela, to dosegli s tako sofisticiranim virusom, da iranski znanstveniki sploh niso opazili, kaj se je zgodilo. Virus je bil tako sofisticiran, da je sprva le spremljal delovanje centrifug in se ‘naučil‘ normalnih parametrov, potem pa je začel upočasnjevati bogatenje urana, hkrati pa sistemskim tehnikom sporočal lažne, ‘normalne‘ podatke.” Lahko torej hekerji zaustavijo delovanje jedrske elektrarne v Krškem? Imajo akterji, zainteresirani, da ogrozijo neko državo na tak način, dovolj znanja, opreme, da storijo kaj takega, denimo v Sloveniji? “Nedvomno nekatere države imajo potencial, da kaj takega storijo. To sicer ni stvar tedna dni, ampak morda leta dni za uresničitev takšnega cilja. Potencial za takšen podvig pa seveda pomeni razpolagati z zadostnim številom ljudi, ustrezno količino znanja, in kot je zmeraj pri teh stvareh, zadosti denarja. Ko neka skupina hoče nekaj ‘pohekati‘, so v grobem ključni trije elementi: čas, denar in motivacija. Če ima nekdo dovolj časa za zahteven hekerski podvig, dovolj finančnih sredstev na razpolago in ustrezno motivacijo – da gre za veliko tarčo, ki predstavlja za ekipo hekerjev r
(DOSJE) Tarča so večinoma ljudje, ne tehnologije
- hudo
- Vecer.com
- 14 maja, 2017
Sodobno bojišče v mednarodni skupnosti je vsepovsod, ni omejeno le na območja vojaških spopadov, pravijo strokovnjaki za nacionalno varnost. "Drži, pri klasičnih vojnah je znano, kdaj in kje potekajo, ter seveda, kdaj in kje se zaključijo. Pri digitalni vojni teh okvirov ni. Potekajo ves čas. Nenehno različne skupine napadajo vse, kar jim pride pod tipkovnico - od držav pa vse do institucij, korporacij in seveda kritične infrastrukture." Kje so denimo države najbolj ranljive na kibernetskem področju? "Nedvomno na področju kritične infrastrukture, saj preko te lahko nekdo ‘ustavi‘ državo in normalno delovanje njenih institucij. Lahko zaustavi finančno trgovanje, odklopi električno omrežje … Največji kibernetski napad z virusom Stuxnet je upočasnil bogatenje urana v iranskih laboratorijih, pri čemer so napadalci, domnevno gre za obveščevalne službe ZDA in Izraela, to dosegli s tako sofisticiranim virusom, da iranski znanstveniki sploh niso opazili, kaj se je zgodilo. Virus je bil tako sofisticiran, da je sprva le spremljal delovanje centrifug in se ‘naučil‘ normalnih parametrov, potem pa je začel upočasnjevati bogatenje urana, hkrati pa sistemskim tehnikom sporočal lažne, ‘normalne‘ podatke." Lahko torej hekerji zaustavijo delovanje jedrske elektrarne v Krškem? Imajo akterji, zainteresirani, da ogrozijo neko državo na tak način, dovolj znanja, opreme, da storijo kaj takega, denimo v Sloveniji? "Nedvomno nekatere države imajo potencial, da kaj takega storijo. To sicer ni stvar tedna dni, ampak morda leta dni za uresničitev takšnega cilja. Potencial za takšen podvig pa seveda pomeni razpolagati z zadostnim številom ljudi, ustrezno količino znanja, in kot je zmeraj pri teh stvareh, zadosti denarja. Ko neka skupina hoče nekaj ‘pohekati‘, so v grobem ključni trije elementi: čas, denar in motivacija. Če ima nekdo dovolj časa za zahteven hekerski podvig, dovolj finančnih sredstev na razpolago in ustrezno motivacijo - da gre za veliko tarčo, ki predstavlja za ekipo hekerjev r