Zamujanje z ustanovitvijo rezervnega demografskega sklada ne vznemirja več le stranke upokojencev Desus, Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in sindikatov, cincanja je dovolj, so odločni tudi v SD. Po pokojninskem zakonu bi demografski sklad, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ki naj bi v prihodnje pokrival del primanjkljaja v pokojninski blagajni, moral zaživeti že pred tremi leti, po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) pa vsaj do konca leta 2015, a se to ni zgodilo. Ministrstvo za finance je v začetku letošnjega leta sicer pripravilo izhodišča za koalicijsko usklajevanje, a končnega dogovora še ni. Zakaj potrebujemo demografski sklad?Glede na slabe demografske obete bo razlika med zbranim denarjem s prispevki in izdatki pokojninske blagajne za pokojnine vse večja, zato bo treba za dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninskega sistema nujno zagotoviti še dodatne finančne vire. Najbolj krizna leta nas čakajo že čez dobro desetletje, med letoma 2030 in 2060, ko naj bi po napovedih demografov imeli več upokojencev kot delovno aktivnih. Časa torej ni več veliko, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki za pokojninske sisteme, saj bodo morala biti deset let ali celo več sredstva sklada nedotakljiva, torej iz njega ne bo mogoče črpati denarja. Rezervne demografske sklade imajo že številne države. V Franciji podoben sklad upravlja kar 36 milijard evrov premoženja. Financiral se je iz presežkov pokojninskih skladov, s socialnim davkom na nepremičnine, z odprodajo državnega premoženja in neposrednimi prilivi iz državnega proračuna. Na Norveškem polnijo demografski sklad denimo od prodaje nafte, na Švedskem pa od preveč vplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje. “Vse tri koalicijske stranke smo zaprosili, da nam do konec aprila posredujejo svoja stališča do v predlogu zakona predstavljenih rešitev, kar so tudi storile. Nekateri predlogi sprememb in dopolnitev pa pomembno odstopajo od do zdaj dogovorjenih rešitev, zato bo treba bes
