Svetniki so glasovali proti vetu na novelo zakona o tujcih, potem ko je zgodaj popoldan že komisija državnega sveta za državno ureditev veto zavrnila. Zahtevo o glasovanju o odložilnem vetu je v ponedeljek podpisalo 12 svetnikov, s prvopodpisanim Samerjem Khalilom. Podpisniki so opozorili tako na sam postopek sprejemanja novele, ki je bila pripravljena netransparentno in nato obravnavana po nujnem postopku; na njeno vsebino – ki mnogi opozarjajo, da je protiustavna in v nasprotju z mednarodnim pravom, kot nenazadnje tudi na razkol, ki ga je glasovanje o noveli vneslo v koalicijo. Novelo zakona so podprli poslanci SDS, NSi, večji del SMC in pol poslancev Desusa. V drugi predstavitvi, ki jo je ministrica Vesna Györkös Žnidar imela pred državnimi svetniki, je poudarila, da “zakon ni pisan za sedanje razmere ampak za izredne razmere, ko Slovenija ne bo več zmožna izpolnjevati svojih mednarodnih obveznosti” in da je njegov cilj učinkovitost. Ministrica je napovedala, da bo Avstrija najkasneje marca zaprla svoje meje za prosilce za azil z le dvema izjemama: za prosilce, ki bodo zaprošali za združitev z družino in za prosilce, ki bi bili lahko mučeni ali nečloveško obravnavani v državi, v katere bi bili vrnjeni. “Imamo zelo majhne azilne kapacitete,” je povedala ministrica. Ob tem ni spregovorila o izkušnjah Slovenije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Slovenija gostila več kot 70.000 beguncev iz vojn v nekdanji Jugoslaviji. Prioritete sedanje vlade so drugje. “Schengen je nacionalnega pomena in je ključnega pomena za Slovenijo kot malo državo, ki temelji na odprtosti,” je dejala ministrica na dan, ko je Avstrija podaljšala nadzor na svoji meji s Slovenijo. Vendar so svetniki, ki so podpisali zahtevo za glasovanje o vetu, jasno opozorili na nezadovoljivost argumentacije notranjega ministrstva. Branimir Štrukelj je dejal, da ne more sprejeti razlage, da je pogoj za spoštovanje človekovih pravic kršitev konvencij, ki te pravice zagotavljajo, češ da so te bile
