Kot so za STA pojasnili v Riku, še vedno upajo, da se bodo našle primerne poti in oblike sodelovanja. “V kolikor se v doglednem času ne bodo pokazale prave perspektive, pa bomo pretehtali vse možne opcije,” so zapisali.
V Iskratelu so pojasnili, da projekte v Iranu pripravljajo in izvajajo v skladu z načrti, saj imajo vsa potrebna dovoljenja. “Ves čas spoštujemo vse trenutno veljavne mednarodne norme in omejitve poslovanja, tudi v rokih, ki so omenjeni za morebitne dodatne sankcije ZDA,” so pojasnili za STA.
Na poslovanje Rika uveljavitev sankcij “vsekakor že vpliva”, saj so nekatera podjetje že zavrnila sodelovanje, kar po navedbah družbe pomeni, da njihovih komponent ne morejo integrirati v svoje tehnološke rešitve. Večina bank je bila glede podpore pri posredovanju pri plačilih, dokumentarnem poslovanju (garancije in akreditivi), financiranju in zavarovanju nekoliko zadržana že od opustitve sankcij.
“Vsekakor bo na pridobitev potencialnih poslov vplival potek tako imenovanega prehodnega obdobja, to je november 2018, ko bodo v veljavo ponovno stopile tudi omejitve bančnega poslovanja in sodelovanja tujih bančnih institucij z iransko centralno banko in drugimi iranskimi bančnimi ustanovami,” so še pojasnili v Riku.
V Iskratelu so glede vpliva sankcij na njihovo poslovanje pojasnili, da je njihovo nadaljnje poslovanje odvisno od politike, odločitev in zaščitnih ukrepov EU. Iskratel sicer pozdravlja vsakršne ukrepe EU za zaščito gospodarskih interesov podjetij držav članic, saj pridobivanje kupcev in poslov na novih trgih, kot je Iran, zahteva veliko truda in vlaganj.
“Razumemo, da bo na podlagi zaščitnih ukrepov EU slovenska vlada v primeru prekinitve nadaljnjega poslovanja na trgu zaradi ‘političnih preigravanj velikih’ našla ustrezen način, da ta vlaganja podjetjem v celoti tudi povrne,” so zapisali in poudarili, da ves čas spremljajo poslovna tveganja in se na podlagi teh sproti odločajo.
Iskratel in Riko sta skupaj s še dvema slovenskima podjetjema, Comito in Duolom, v začetku leta 2016 v Teheranu odprla skupno predstavništvo slovenskega gospodarstva. Comita in Duol sta se pozneje iz Irana umaknila, Duol predvsem zaradi slabe zunanje likvidnosti države.
V začetku leta so v Iskratelu potencial iranskega trga ocenili kot “izjemen na tako rekoč vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja”. Direktor Rika Janez Škrabec pa je takrat za Delo dejal, da podjetje v zadnjih dveh letih do omembe vrednega izkoristka prisotnosti na iranskem trgu ni prišlo. Odpira se jim nekaj ponudb in priložnosti na razpisih, “spektakularnih rezultatov” pa kratkoročno po njegovih besedah niti niso pričakovali.
Po podatkih Statističnega urada RS je slovenski izvoz v Iran lani dosegel 54,2 milijona evrov, uvoz iz Irana pa 4,8 milijona evrov.
