DZ je sprejel državni proračun za leti 2017 in 2018. Postavke glede stroškov dela v javnem sektorju sicer še niso usklajene, a vlada pričakuje, da ji bo uspelo dogovor s sindikati doseči do začetka novega proračunskega leta. V nasprotnem primeru napoveduje enostranske ukrepe, saj mora masa za plače ostati v načrtovanem obsegu. Slovenija v obdobju od leta 2014 dalje spet beleži rast obsega bruto domačega proizvoda, ta pa se bo nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. V teh razmerah so proračunski prihodki v letu 2017 načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, kar je 421 milijonov evrov več od ocene letošnjih prihodkov. Leto pozneje se bodo povečali na blizu 9,3 milijarde evrov. Precej zmernejša rast je predvidena na strani odhodkov, namreč za 351 milijonov evrov na 9,5 milijarde evrov v letu 2017 ter nato še za 46 milijonov evrov na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov v letu 2018. S tem se bo proračunski primanjkljaj s 681 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal prihodnje leto, zmanjšal na 306 milijonov evrov. V deležu bruto domačega proizvoda to pomeni 1,6 odstotka v letu 2017 in 0,7 odstotka v letu 2018. Vlada je tokrat proračun prvič sestavila v skladu z lani sprejetim zakonom o fiskalnem pravilu, na podlagi katerega je DZ letos spomladi določil najvišjo mejo odhodkov vseh javnih blagajn za nekaj let vnaprej. Zaradi tega tudi še ni mogoče sprostiti vseh v krizi sprejetih varčevalnih ukrepov, sta poslancem pojasnjevala premier in finančna ministrica. Omejitve na področju odhodkov za plače se tako lahko le postopoma odpravljajo, prav tako pri odhodkih za pokojninsko blagajno in socialne transferje. Kljub temu je z januarjem 2017 načrtovana prva redna uskladitev pokojnin po krizi. Izvedla se bo v višini 1,15 odstotka, v stranki DeSUS pa pričakujejo, da bo do novih zvišanj pokojnin lahko prišlo tudi med letom. Ker vlada ni znala posreči z natančnimi podatki o sredstvih za plače in druge stroške dela javnih uslužbencev, je bila v razpravi deležna ostrih kritik opozicije. "Na