DZ je po besedah ministra za izobraževanje Jerneja Pikala s potrditvijo novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, potegnil jasno ločnico med javnim in zasebnim. Ustavna presoja, do katere lahko pride, pa je normalni del političnega procesa, je dejal.

Za javno šolstvo

“Ne gre za to, ali sem zadovoljen ali ne. Moja ključna naloga je v tem, da poskušamo v prihodnje nadgraditi šolstvo,” je v izjavi novinarjem po sprejetju novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dejal Pikalo.

Novelo so poslanci potrdili z 42 glasovi za in 36 proti. Podprle so jo koalicijske LMŠ, SD, DeSUS in SAB ter Levica, koalicijska SMC je bila vzdržana, nasprotovali pa so ji v SDS, NSi in SNS. Če pride do morebitnega veta DS, pa bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov podpore.

“Pri vetu se karte delijo na novo, poleg tega pa je treba počakati, ali sploh bo vložen,” je glede tega dejal minister. Na vprašanje, ali v tem primeru pričakuje, da bodo uspeli za podporo prepričati tudi poslance SMC, je odgovoril, da sta to dve hipotetični situaciji: če bo veto in če bodo uspeli še koga prepričati.

Na vprašanje o političnih posledicah ob morebitni ponovni ustavni presoji zakona pa je Pikalo spomnil, da gre veliko zakonov na ustavno sodišče. “To je normalen proces v demokraciji. Prav je tako. Vsaka instanca ima svojo vlogo in opravlja svoj del posla,” je dejal. Po njegovih navedbah je DZ danes odločil, da se zavzema za jasno delitev med javnim in zasebnim. Da sicer zasebnikom celo financira obvezni program osnovne šole 100-odstotno, a od tam naprej ne več.

DZ je “potegnil tudi jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom”. Ta koncept so po ministrovih navedbah določili že leta 1995 z belo knjigo, DZ pa je danes to le potrdil.

Na vprašanje neenotnosti koalicije je Pikalo odgovoril, da je treba to vprašati stranke, “ki se vmes premislijo”. “Glede na to, da smo imeli veliko usklajevanj do same seje vlade, je to vprašanje za neke druge stranke, ne za ministrstvo za izobraževanje,” je menil.

Na nekatere očitke glede verjetnega elitizma, ki bi ga lahko prinesel tak zakon, pa je odgovoril z oceno, da šola ne postane elitna le zaradi financiranja, pač pa tudi zato, ker do nje nimajo dostopa vsi državljani. “Argument elitizma je rahlo trhel argument,” je še prepričan minister.

Po noveli zakona bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.