Potem ko je globalna finančna kriza močno prizadela države, v katerih je investicijsko aktivna EBRD, so imele te sprva težave z vračanjem na pot rasti. V lanskem letu pa se je trend le obrnil in priča smo bili močnejši rasti, pojasnjuje inštitucija.
Letos in v prihodnjem letu se tako rast obeta prav vsem gospodarstvom v regiji EBRD, navaja novo poročilo. Letos naj bi države v regiji gospodarstvo v celoti okrepile za 3,3 odstotka, prihodnje leto pa se obeta 3,2-odstotna rast.
To bi sicer pomenilo, da je rast, ki je bila lani 3,8-odstotna, že dosegla vrh in se sedaj umirja. Razlogi za to so počasnejša rast produktivnosti ter neugodni demografski trendi.
Sloveniji EBRD za letos napoveduje štiriodstotno, za prihodnje leto pa 3,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Prvi ekonomist EBRD Sergei Guriev je poudaril, da morajo države v regiji sedaj z namenom iskanja novih virov rasti izvesti strukturne reforme trgov produktov, kapitala in dela. Izboljšati morajo upravljanje, spodbujati integracijo globalnega gospodarstva ter vlagati v človeški kapital in trajnostno infrastrukturo.
“Dobra novica je, da trenutno okrevanje predstavlja močno okno priložnosti za take reforme,” je dodal.
EBRD spremlja ekonomske trende v 37 državah na treh celinah; od Estonije do Egipta in od Maroka do Mongolije.
Med potencialnimi negativnimi tveganji za svojo napoved EBRD izpostavlja rast zadolženosti podjetij, strah pred večjimi korekcijami na borznih trgih, morebitno krepitev moči populističnih strank, nadaljevanje varnostnih groženj in geopolitičnih napetosti, pa tudi visoko koncentracijo virov globalne rasti.
Nova napoved je bila objavljena v okviru dvodnevnega letnega zasedanja EBRD, ki se je danes zaključilo v Jordaniji. Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj. Ob robu zasedanja se je med drugim sestal s prvim podpredsednikom banke Jürgnom Rigterinkom in podpredsednikom za bančne operacije Alainom Pillouxom, s katerima so govorili predvsem o pogojih za ambicioznejšo vlogo banke v Sloveniji, so sporočili z ministrstva.
Z lanskim letom se je zaključila triletna strategija EBRD za Slovenijo, ki je bila sprejeta leta 2014. Banka je že začela s pripravljalnimi deli za novo strategijo. “Želimo si, da bi EBRD še okrepila delovanje v Sloveniji; prepričani smo namreč, da je lahko banka, ki je osredotočena na sodelovanje z zasebnim sektorjem, na nekaterih področjih ključni partner,” je dejal Renčelj.
EBRD je lani financirala projekte v vrednosti 9,7 milijarde evrov, letos pa načrtuje od osem do devet milijard evrov naložb. V Sloveniji je doslej financirala skupaj 81 operacij v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov, trenutno pa je njen portfelj v naši državi težak dobrih 300 milijonov evrov.
Delovanje EBRD v prihodnosti, po izteku obstoječe strategije banke za obdobje 2016-2020, je bila sicer glavna tema zasedanja odbora guvernerjev. Predsednik EBRD Suma Chakrabarti je napovedal, da bodo po zasedanju v banki preučili, ali bi lahko okrepili vlaganja v regijah, v katerih so že prisotni, na zasedanju maja prihodnje leto pa bodo delničarji odločali, ali naj banka preuči tudi možnost širitve v regije, v katerih trenutno ni prisotna.
EBRD sicer ocenjuje, da bi lahko letno investirala še okoli tri milijarde evrov več kot zdaj, svoje aktivnosti pa namerava okrepiti predvsem na področju trajnostnega razvoja.
Slovenija je jasno podprla krepitev aktivnosti EBRD predvsem v državah, v katerih je trenutno že prisotna. Vlogo banke država vidi predvsem v sodelovanju pri bolj sofisticiranih projektih in projektih z večjim tveganjem. Poleg posojilne aktivnosti je pomembno tudi njeno vključevanje z lastniškim kapitalom ter prenos znanja in dobrih praks, so dodali na ministrstvu.
