Aleksandar Anđić Boško Jakšić Srbija se pripravlja na izbor novega predsednika, in četudi je zmagovalec znan že vnaprej, se je oblast zatekla k najbolj umazani kampanji, da bi preprečila nastanek novega močnega liderja opozicije. Zdajšnji premier Aleksandar Vučić, vodja vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), je sprejel kandidaturo za predsednika - čeprav je to odločno javno demantiral - pričakujoč referendumsko zmago v prvem krogu, ki bi zapečatila njegovo vse bolj avtoritarno oblast. Liberalna proevropska opozicija, nepripravljena na to, da bi se poenotila, je nominirala več kandidatov, od katerih sta najpomembnejša dva: Saša Janković, nekdanji ombudsman, ima za seboj "državljansko Srbijo", medtem ko bivši šef diplomacije Vuk Jeremić priteguje izrazito nacionalno opredeljene volivce. Oba nameravata preveriti svoje domete, da bi videla, v kolikšni meri se bo pridušeno, a rastoče nezadovoljstvo državljanov prelilo v glasove proti Vučiću, da bi lahko po tem, morda, politični boj nadaljevala z ustanovitvijo lastnih strank. Oblast je deset od enajstih registriranih kandidatov razglasila za "dosovce", s čimer namiguje na veččlansko in raznoliko koalicijo DOS, ki je svojčas strmoglavila režim Slobodana Miloševića. Skovanka je bila izumljena, da bi spomnila na čase, ko so bili vsi proti vsem, pa tudi, da bi zameglila kampanjo, ker niso vsi Vučićevi konkurenti njegovi resnični nasprotniki. To velja predvsem za kandidata Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja, za katerega se sumi, da imata z Vučićem nenapisani pakt o nenapadanju, kar na strani opozicionarjev na nacionalistični, protievropski in proruski desnici pušča samo prvaka gibanja Dveri, Boška Obradovića. To pomeni, da niso vsi proti SNS-ovemu kandidatu, ni on sam na prepihu, čeprav se Vučić trudi, da bi naredil tak vtis. Ti kamuflažni opozicionarji bi lahko - zaradi malomarnosti, po dogovoru ali mogoče tudi zaradi denarja - odnesli glasove avtentičnim tekmecem, predvsem Jankoviću, Jeremiću in Obradoviću