Človekove izkušnje so tako presunljive kot tudi uničevalne. Presunljive zato, ker smo premagali brezkončne izzive, ki ogrožajo naš obstoj. Od premagovanja bolezni, lakote do spopadanja z neprizanesljivim ekstremnim podnebjem, sprijaznimo se: človeštvo je noro uspešno. Seveda “uspeh” tukaj merimo z dejstvom, da se bomo še naprej impresivno reproducirali. Zrasli smo na sedem plus milijard na tem edinem, samotnem zelenem in modrem planetu. Morda je čas, da razmislimo o tem vprašanju: Kakšni so dejanski stroški civilizacije?” Naš obstoj, naši zelo čudni načini življenja na Zemlji so dejansko uničili številne druge vrste, poznane in nepoznane; resnično, mnoge so izumrle zaradi našega razsipnega življenjskega sloga. Morda bi to lahko upravičili z življenjskim pravilom, da “preživijo samo močni”, saj veste, evolucijsko razkritje omejenega časa znotraj kompresijskega prostora vesolja in virov. Zamisel tukaj je, da smo ljudje že v preteklosti naš planet dojemali zgolj kot sredstvo za upravičevanje našega preživetja in reprodukcije. Na svet, ki poseduje naravne vire, kot so nafta, premog, pridelki na poljih in tako naprej, gledamo kot na nepremišljeno sredstvo, s pomočjo katerega lahko pospešujemo lastne interese za ceno drugih živih bitij, rastlin in dreves, morij in oceanov ter drugih materialnih dobrin, ki jih še bomo odkrili. In tako drži, da smo, kot vrsta, “močni” v tem evolucijskem smislu. Toda ta v človeštvo naravnana filozofija že plačuje svoj davek za nas v tolikšni meri, da že trpimo zaradi te nevarne zamisli, da “bodo preživeli samo močni”. Zamisli lahko ustvarijo in uničijo. Toda kako? Prvič, samo pomislite kako radikalno neuravnotežena je v resnici ta človeško naravnana “močna” filozofija. Gre za filozofijo, ki jo rad imenujem človeški ego. Ta filozofija poudarja surovo moč brez upoštevanja bolj uravnoteženega pristopa, ki si prizadeva prilagajati se naši eksterni resničnosti, namesto da bi ga samo uporabili in z njim razpolagali. Ta zgodba o egu je sledeča. Raz
